Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Ogrevanje pred novo sezono Frekvence X začenjamo z zavojem v preteklost, k znanstvenikom, ki so se rodili ali delovali na slovenskih tleh in so splošni javnosti manj znani. Kot prvemu se bomo posvetili profesorju Milanu Vidmarju, ki je zaznamoval razvoj slovenske elektrotehnike in prva leta ljubljanske Univerze. O profesorju Vidmarju kot pionirskem elektrotehniku, vrhunskemu šahovskemu velemojstru in velikem borcu, ki je vplival na družbeni in gospodarski razvoj slovenskega ozemlja v svojem času, se je Jan Grilc pogovarjali s tremi gosti, ki jim je profesor Vidmar vsakemu po svoje zaznamoval življenjsko pot. Kdo je bil torej človek, ki je odločilno vplival na razvoj Univerze v zgodnjih letih, spoznal Nikolo Teslo in odigral legendarne partije z največjimi velemojstri šaha v svojem času? Gosti: - prof. dr. Rafael Cajhen, predavatelj, mentor in raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko - prof. dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor Elektrotehniškega inštituta Milan Vidmar - prof. dr. Ivan Bratko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, šahovski mojstrski kandidat
Teden se je začel z obsežnimi padavinami, v večini države je padal le dež, na Bledu pa tudi velike obljube, ki so jih dostavili pod en dežnik zbrani evropski voditelji na Blejskem strateškem forumu. V Centrifugi Jan Grilc razmišlja o notranji in zunanji ter obvezni in prostovoljni solidarnosti, pa tudi o tem, kako se bomo v novem šolskem letu poslušali in slišali.
Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev. Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali. Foto: GRS Škofja Loka
Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.
Državno prvenstvo je za nami, imamo nove nosilce majic z državnim grbom, podkast Tour 202 pa nastaja v Radovljici, le nekaj metrov od ciljne črte, kjer so se odločili spopadi med kolesarji.
29. Dirka po Sloveniji je prišla na svoj cilj, zadnja etapa je ponudila razburjenje povsem do zadnjih trenutkov dirke. Imamo novega zmagovalca, Filippo Zana je pokazal ne le največ moči, ampak tudi izjemno vztrajnost. "Kolesarstvo se začne takrat, ko ne moreš več. Do takrat lahko vsi," je njegovo predstavo komentiral posebni gost podkasta, direktor dirke Bogdan Fink, ki je kot sprinter nastopil tudi na prvi izvedbi dirke pred 30 leti. Letošnja dirka je po dolgem času prinesla odločitev na zadnji dan, ob ceste je spet privabila tisoče in tisoče kolesarskih navdušencev, milijoni so jo spremljali tudi prek televizijskih zaslonov. Z direktorjem dirke potegnemo črto pod letošnjo izvedbo in razmislimo o bilanci prvih 30 let dirke, Jan Grilc in Igor Tominec pa razmislita tudi o predstavah slovenskih kolesarjev in tujih zvezdnikov.
V Kobaridu smo na cilju 4. etape pričakovali, da bomo dobili novega zmagovalca Dirke po Sloveniji, a izšlo se je drugače. Po divjem finišu etape, kjer smo videli spektakularne padce, tehnične težave s kolesom ob najbolj neugodnem trenutku, seštevanje sekund v cilju in celo galopiranje konja ... Etapa je ponudila veliko razburjenja in čustev. Razplet komentiramo z Boštjanom Mervarjem, ki je tekmoval na prvi izvedbi dirke pred tridesetimi leti in še vedno drži rekord v osvojenih etapah na Dirki po Sloveniji - kar šestkrat je bil najhitrejši, danes pa opravlja vlogo drugega športnega direktorja v ekipi Adria Mobil. Razmišlja o padcih, ki so zaznamovali pretekli teden, pa tudi o tem, kako kolesarji trenirajo spuste. Jan Grilc in Igor Tominec pa usmerita misli na zaključno 5. etapo, kjer lahko pričakujemo spopad za zeleno majico že takoj po startu.
Ekipe že tri dni pokersko blefirajo, pravi Srečko Glivar, ki na dirki skrbi za logistiko, na prvi dirki pred 30 leti je osvojil drugo mesto, bil je tudi jugoslovanski državni prvak v kolesarstvu, v več ekipah pa je opravljal tudi vlogo športnega direktorja. Tretjo etapo Dirke po Sloveniji je ponovno odločil sprint, le da so v njem glavne vloge igrali drugi kolesarji kot v prvih dveh dneh. Luka Mezgec je zaostal le za zmagovalcem Idejem Schellingom iz Bore Hansgrohe, pomembno vlogo pa je odigralo tudi - krožišče. V pogovoru s Srečkom Glivarjem razmišljamo tudi o odpadlih vijakih, ki so na prvi dirki krojili razplet v skupnem seštevku, hkrati pa spoznavamo ozadje organizacije dirke in skrbi za ekipe. Jan Grilc in Igor Tominec, ki se ozreta tudi proti kraljevski četrti etapi, sta med pogovorom postala lačna, ko je Srečko Glivar opisal jedilnike ekip.
Druga etapa Dirke po Sloveniji je ponudila podoben razplet kot prva, a vseeno postregla z drugačnimi in zanimivimi zgodbami. Ob 30. obletnici prve izvedbe dirke v podkastu Tour 202 gostimo kolesarje, ki so nastopili in kreirali razplet leta 1993. Tokrat Martina Hvastijo, strokovnega komentatorja kolesarstva na Televiziji Slovenija, enega prvih slovenskih profesionalnih kolesarjev, selektorja slovenske mladinske reprezentance, v kolesarstvu pa ima še mnogo drugih vlog. Z nasmehom se spominja, kako so mu na prvi dirki do uspeha pomagali tudi naključni navijači ob cesti. Z njim seveda ocenimo razplet druge etape, hkrati pa se vprašamo, kako pomembna je Dirka po Sloveniji za mlade kolesarje slovenskih ekip, kako trenerji prepoznajo prave sprinterje in kakšno vlogo igrajo testiranja na Fakulteti za šport. Igor Tominec in Jan Grilc pa se ozreta tudi proti zanimivi tretji etapi, ki bi lahko prinesla drugačen razplet kot prvi dve.
Tour 202 ta teden spremlja Dirko po Sloveniji, ki letos praznuje 30. obletnico od prve izvedbe dirke. Leta 1993 so se kolesarji prvič podali na slovenski krog.
Etape uvodnega tedena kolesarske dirke po Italiji so bile pisane na kožo sprinterjem in tekmovalcem, ki se pogosto udeležujejo pobegov. Zdaj je pred karavano prva gorska preizkušnja, na kateri bodo svoje karte razkrili osrednji favoriti za končno zmago.
Na Valu 202 smo ob dnevu Evrope poiskali nekaj svetlih zgledov različnih mest, ki si vsaka na svoj način prizadevajo za to, da bi postala mesto prihodnosti. V zvočnih razglednicah naših dopisnikov in gostov nekaterih naših oddaj, ki živijo v tujini, spoznavamo nekatere zanimive prakse, katerih poglavitni cilj je trajnostni razvoj družbe.
Minuli teden je imel dva obraza - najprej nedelovnega in praznično sproščenega, nato pa si je nadel bolj divjo in žal tudi krvavo podobo. Obdani smo bili z nasiljem. V Srbiji po dveh grozljivih napadih razmišljajo, kako bi se lahko orožja znebili, v Evropski uniji razmišljamo, kako bi ga lahko več proizvedli. Ob vseh dogodkih tedna, ki zelo realno in zelo boleče vplivajo na naša življenja, pa se bo na koncu v zgodovino verjetno vpisal le eden, ki nima nobenega vpliva na naš vsakdanji kruh in bodočnost.
Kolesarski svet se še naprej čudi podvigom Tadeja Pogačarja. V prvem delu sezone je tekmecem prepustil drobtinice, v ponedeljkovem jutru pa vam ponudimo utrinek preteklega tedna v Ardenih.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
Valonska puščica je druga enodnevna kolesarska klasika v Ardenih, na kateri sta slovenske barve zastopala Tadej Pogačar in Matej Mohorič.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
