Na Kemijskem inštitutu so danes podelili Preglove nagrade za izjemne dosežke na področje kemije in sorodnih ved za leto 2018. Za raziskave na področju organskih polprevodnikov je nagrado prejel prof. Gvido Bratina z Univerze v Novi Gorici, prof. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta pa je prepričala z odkritji na področju raziskav imunskega odziva.
Letos so v ospredju raziskave imunskega odziva in organskih polprevodnikov
Na Kemijskem inštitutu so danes podelili Preglove nagrade za izjemne dosežke na področje kemije in sorodnih ved za leto 2018. Za raziskave na področju organskih polprevodnikov je nagrado prejel profesor Gvido Bratina z Univerze v Novi Gorici, profesorica Mojca Benčina s Kemijskega inštituta pa je prepričala z odkritji na področju raziskav imunskega odziva.
Kaj sproži imunski odziv?
Kako deluje naš imunski odziv, je izrednega pomena za medicino in farmacijo. Človek je neprestano izpostavljen patogenim bakterijam in virusom in naš imunski odziv je temu dobro prilagojen. Tako dobro pravzaprav, da nimamo samo ene vrste imunskega odziva, ampak dve. Eno podedujemo od staršev in ta prepoznava določene značilnosti patogenov. Druga se oblikuje z izkušnjami, ko določene okužbe prebolimo in si jih naš imunski sistem zapomni, zaradi česar je ob naslednjem srečanju izredno učinkovit. Toda vedno se najprej aktivira prirojeni imunski sistem. Kako konkretno se to zgodi, raziskuje letošnja Preglova nagrajenka profesorica Mojca Benčina.
»Zanimalo nas je, kaj aktivira receptorje v celicah in telo pripravi na obrambo. Še prav posebej sem se osredotočila na t. i. Tollu podoben receptor 9 ali TLR9, ki prepoznava specifične sekvence bakterijske oziroma virusne DNK. Ugotovili smo, da tudi izjemno kratki koščki DNK že lahko spodbudijo imunski odziv.«
Odkritje je pomembno za izboljšavo cepiv in pri novih pristopih k zdravljenju raka, pri katerih ima naš lasten imunski sistem ključno vlogo pri boju z rakavimi celicami.
Raziskave materialov prihodnosti
Od imunologije pa k sodobnim materialom. Tanek, prozoren, upogljiv in obenem močnejši od jekla: grafen je v marsikaterem pogledu material prihodnosti. V kombinaciji z organskimi polprevodniki obeta marsikaj. Zložljive pametne zaslone, ki se ne bodo razbili, če nam padejo na tla, denimo. Raziskavam organskih polprevodnikov v kombinaciji z grafenom se posveča Preglov nagrajenec profesor Gvido Bratina iz Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, sodi Bratina med najprodornejše raziskovalce na področju raziskav elektronskih, optičnih in strukturnih lastnosti tankih organskih polprevodniških slojev in dvodimenzionalnih materialov.
»Organski polprevodniki se od običajnih polprevodnikov, kot je silicij, razlikujejo po tem, da so njihovi glavni gradniki molekule in ne atomi. Zato je transport električnega naboja po teh materialih bistveno drugačen. Prav tem procesom, ki uravnavajo transport elektronov po teh neurejenih organskih strukturah, se posvečamo v naših raziskavah.«
Doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca je letos prejela Vesna Štih z mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
