Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z otroki in s strokovnjaki odgovarjamo na tisoč zakajev in kakojev … Zakajček!
V današnji oddaji Radijski ringaraja smo že prišli tudi do naše rubrike Zakajček. Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje nekaj drugega, odgovore pa poišče med vami otroki in pri strokovnjakih … Danes bomo izvedeli, zakaj imamo sive lase? Prisluhnimo …
V rubriki Zakajček že nekaj sobot nismo stopili v kuhinjo – zato se bomo danes spet zavrteli s kuhalnico v roki. Ste med tistimi, ki v kuhinji radi pomagate staršem ali raje pridete pogledati samo takrat, ko je kosilo že na mizi …? Tadejo Bizilj je tokrat zanimalo, kakšne testenine poznamo in kako jih lahko pripravimo – prisluhnimo …
V naši rubriki Zakajček se sprašujemo vse od a do ž – danes nas bo zanimalo, zakaj se kače levijo? Prisluhnimo razmišljanju otrok in odgovoru strokovnjakinje.
V Zakajčku bomo spoznali svet dvoživk, točneje, spoznali bomo razliko med žabo in krastačo.
Danes v Ringaraji navijamo za naše športnike in poslušamo pravljice – te lahko vsak večer slišite na našem Prvem programu ob 19.45 v oddaji Lahko noč, otroci in kadarkoli tudi v naših Podkastih – kjer najdete tudi našo stalno rubriko Zakajček. Danes bomo v njej pogledali v nebo, kjer med drugim vidimo tudi luno. Kakšne barve je? In kakšnih oblik …? O tem v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in njenimi sogovorniki.
Danes se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjamo o spanju in ugotavljamo, zakaj sta spanje in počitek pomembna. Včasih, ko je zunaj slabo vreme, smo bolj zaspani in si morda privoščimo tudi popoldanski počitek – kaj pa, ko slabo vreme spremljajo še nevihte – lahko otroci takrat zaspite ali vas je strah grmenja in bliskanja? Tadeja Bizilj se je v tokratni rubriki Zakajček s sogovorniki spraševala, zakaj sploh grmi in kaj se takrat dogaja na nebu …
V današnji oddaji Radijski ringaraja se pogovarjamo o najrazličnejših stvareh, če otroci še niste pojedli zajtrka danes pa vam v rubriki Zakajček zdajle ponujamo dober predlog, kaj lahko daste na krožnik. Ste že kdaj pripravili jajčka čisto sami? Če niste, boste zdajle dobili veliko dobrih predlog, kako jih pripraviti, na kakšen način torej, da bodo čim bolj okusna – prisluhnimo Tadeji Bizilj in sogovornikom.
V naši rubriki Zakajček se sprašujemo vse od a do ž – in danes nas bo zanimalo, zakaj ima pav tako lep in pisan rep – prisluhnimo razmišljanju otrok in odgovoru strokovnjakinje.
In že smo pri naši rubriki Zakajček – v njej skupaj z vami, otroci in s strokovnjaki odgovarjamo na najrazličnejša vprašanja. Tokrat se bomo spraševali, zakaj so oblaki različnih oblik in barv – vi veste? Če ne, prisluhnite rubriki, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
V današnji oddaji Radijski ringaraja smo še malo navihano pustno razpoloženi, saj je bil v tem tednu pustni torek pa seveda smo navihani tudi zato, ker so za nekatere od otrok v tem tednu že zimske počitnice. In tak bo tudi naš današnji Zakajček – zanimalo nas bo, kako se pripravi okusne palačinke - in to ne katerekoli, temveč babanine palačinke.
Kdaj ste nazadnje pogledali v nebo? Ste videli zvezde? Kakšnih barv in oblik so? In kako daleč od nas so? O vsem tem smo se spraševali v tokratni rubriki Zakajček ...
V naši tokratni rubriki Zakajček smo se spraševali, zakaj imajo žirafe dolg vrat – prisluhnimo otrokom in strokovnjakinji …
V preteklih dneh ste se otroci zagotovo najbolj razveselili snežink, ki nam jih je o vseh državi natrosila botra zima – tako ste lahko naredili kakšnega snežaka, mnogi ste se šli sankat ali smučat ali pa ste se z bratci, sestricami in prijatelji kepali in delali angelčke v snegu. Tadeja Bizilj je tokrat v naši rubriki Zakajček preverila, kako sploh nastanejo snežinke ...
In že smo tudi danes v oddaji Radijski ringaraja pri naši stalni rubriki Zakajček, v kateri se vsak teden z otroki sprašujemo kaj zanimivega in obenem poslušamo razlage strokovnjakov. Danes bodo imele glavno besedo v rubriki živali. Tadejo Bizilj je zanimalo, katere živali so vsejede in kaj to sploh pomeni. Vi veste? Prisluhnimo …
V današnji rubriki Zakajček se bomo otroci danes vrteli po kuhinji s kuhalnico v roki. Ste med tistimi, ki v kuhinji radi pomagate staršem ali raje pridete pogledati samo takrat, ko je kosilo že na mizi …? Tadejo Bizilj je tokrat zanimalo, kako se pripravi bolonjska omaka – prisluhnimo …
Pozimi se ljudje pred mrazom obvarujemo tako, da se, ko gremo ven, dobro oblečemo. Kako pa zimo preživijo živali, ki se pred mrazom ne morejo skriti – na primer pod zemljo, v topel brlog ali celo v južne kraje? Zakaj jih pozimi ne zebe, bo razložila Irena Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta.
V današnji rubriki Zakajček se bomo vrteli po kuhinji s kuhalnico v roki. V prihajajočih dneh boste otroci gotovo pojedli tudi košček, dva ali tri čokolade, je tako? Ste kdaj razmišljali, kako sploh nastane čokolada? Tadeja Bizilj je preverila – prisluhnimo …
Tako, pa smo že pri naši današnji rubriki Zakajček. Saj veste, otroci, v njej se sprašujemo vse od a do ž - na primer, kako nastane čokolada pa zakaj kihamo, kaj pomeni, če rečemo, da beseda ni konj, kako nastane mavrica in zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe … No, danes nas bo zanimalo, zakaj dobimo kurjo polt.
Otroci, veste, da nekatere živali zimo prespijo? Živali, kot so medved, jež ali kača, se pozimi zazibajo v dolg zimski spanec. Medtem ko spijo, ne jedo, ne pijejo vode in se ne gibajo. To jim pomaga preživeti zimo, saj je pozimi veliko težje najti hrano. Ko pa pride pomlad in postane toplo, se živali prebudijo iz svojega dolgega spanja. Otroci iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne, poskušajo najti odgovore na vprašanje katere vse živali prespijo zimo in kje točno prezimijo?
Ste vedeli, da imajo sloni trobce in ne rilce? Trobec je pri prednikih slonov nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice ter nosu. Je večnamenski organ. Sloni skozi trobec dihajo, z njim si pomagajo pri vohanju, vanj zajamejo do 10 litrov vode in se škropijo, ali vodo nesejo v usta in tako pijejo. Z njim lahko primejo in prenašajo stvari, trobijo in se tako sporazumevajo, z njim se spopadajo ali medsebojno ljubkujejo.V trobcu slona je veliko število mišičnih vlaken potekajočih v različne smeri, zaradi česar je izredno gibljiv. V trobcu je več kot 40.000 mišic, kar je več kot v vsem našem telesu.
