Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.
V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.
Ali v svetu, v katerem vlada zakon džungle, kot pravi sloviti pakistansko– britanski politični aktivist, pisatelj, novinar, zgodovinar in javni intelektualec Tariq Ali, sploh lahko govorimo o časti? Izraelci so ob prestrezanju iranskih projektilov istočasno brezsramno napadali Gazo.Ta teden so Združeni narodi izpostavili, da je vojna v Gazi tudi vojna proti ženskam. Združeni narodi, ki so, ob vseh aktualnih krizah, večino časti že davno izgubili. Vlada kriza vodenja oziroma vodenje kriz ob krizi pravih, častnih voditeljev – na koncu pa največjo ceno vedno plačajo nedolžni.
Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.
V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.
Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.
Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.
V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.
Preverjali smo, kakšne bodo razmere v zdravstvu po 1. marcu, po umiku soglasja zdravnikov za nadurno delo, od Štajerske do Primorske.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku.
Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom.
14. februar je za vedno z zlatimi, če smo natančni s srebrnimi črkami vpisan v slovensko športno zgodovino. 14. februarja 1984 je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov na zimskih igrah. Po dogodku, ki mu je povsem spremenil življenje, je kmalu končal športno pot in poslovne priložnosti iskal v tujini. Zdaj z družino znova živi v Sloveniji, pred dnevi pa je bil tudi v Sarajevu, kjer so po njem poimenovali smučarsko progo na Bjelašnici.
Potujemo v čas 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Bilo je leta 1984. Z Anjo Rupel, ki je prav takrat postala polnoletna in je nekdanjo skupno državo spoznala kot pevka skupine Videosex, preverjamo, kje se je takrat poslušala glasba, in katere skupine so bile na sceni. V mikrofon ujamemo tudi Seja Sexona, vodjo in soustanovitelja sarajevske skupine Zabranjeno pušenje.
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno plat. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnemu, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed.
8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno tekmovanje. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnem, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed. V oddaji se bomo preselili natanko 40 let v preteklost, na otvoritveno slovesnost, obenem pa odstrli še nekaj odtenkov iger, ki jih še bolj poglobljeno obdelamo v seriji oddaj in podkastov Sarajevo 1984.
Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.
Medtem ko voditelji držav Evropske unije v Bruslju v teh dneh iščejo politične odločitve, ki jim mirno lahko rečemo tudi kravje kupčije, se je odvil teden, ki ga politiki označujejo za zgodovinskega. Ampak samo politiki. Na drugem bregu pa vsi ostali, ki bi teden lahko poimenovali tudi teden človekovih pravic, ki smrdijo po nafti in plinu. Pa še kakšen neprijeten vonj bi se našel.
Zdaj pa o verjetno najbolj znanem velenjskem festivalu – o dragulju v tej festivalski kroni – Pikinem festivalu, nad katerim še posebej bdi direktorica javnega zavoda Festival Velenje, Barbara Pokorny. Kako to, da je Pika našla svoj dom prav v Velenju?
