V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Kako pa je v Sloveniji?
Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Nov socialni steber prinaša nov nabor storitev, ki bodo po zagotovilih ministrstva za zdravje primerljive s storitvami institucionalnega varstva. V Sloveniji smo sicer med evropskimi državami na repu, kar zadeva rast sredstev za oskrbo na domu, in visoko po deležu vlaganj v institucije. Pričakujejo, da se bodo osebe po uveljavitvi zakona pozneje odločale za storitve institucionalnega varstva, to naj bi izboljšalo tudi katastrofalno stanje glede domov za starejše, kar smo na Valu 202 že izpostavljali.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo nasprotno. Sekretar skupnosti Jaka Bizjak:
“Glede na to, da bodo cene storitve, količine denarja in načrtovanje zmogljivosti prepuščeni ministrstvu za zdravje, se lahko hitro zgodi, da bo zmogljivosti premalo.”
Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pravi, da se ji zdi grozljivo, ko se postavi v vlogo današnjih izvajalcev, in se sprašuje, kaj o tem mislijo današnji uporabniki.
Dolgotrajna oskrba bo skupaj stala približno 360 milijonov evrov. Del sredstev v vrednosti približno 200 milijonov evrov, ki smo jih za dolgotrajno oskrbo že namenjali iz blagajn zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, bo zakon prenesel na podračun, nad katerim bo imel nadzor ZZZS. Tam predloga še niso preučili.
Anita Jacovič, ministrstvo za zdravje:
“Teh 200 milijonov evrov se bo spremenilo v prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Na ta račun se bosta znižali prispevni stopnji, ki ju zdaj plačujemo v blagajni za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
Ker pa se širi obseg storitev, bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti še dodatnih 110 milijonov evrov. Tukaj ministrstvo uvaja obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi, odvisno pa bo od statusa posameznika. “Za upokojenca bo ta znesek znašal od približno 2 do 20 evrov, odvisno od višine pokojnine. Za socialno ogrožene bo poskrbela veljavna zakonodaja.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo posameznik, ki danes na primer prijema dodatek za pomoč in postrežbo, v novem sistemu na slabšem kot danes, Klavdija Kobal Straus zagotavlja, da z dolgotrajno oskrbo nihče ne bi smel dobiti manj. Ob tem poudarja, da lahko posameznika od tega, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, loči le prometna nesreča.
“S tem pomembno krepimo obstoječe sposobnosti uporabnika in ga podpiramo, da ostaja v vitalnem in kakovostnem življenju predvsem v domačem okolju čim dlje.”
Ob prenosu pristojnosti za pripravo zakona z ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, na ministrstvo za zdravje so strokovnjaki svarili, da bi to lahko prineslo medikalizacijo dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mateja Nagode z inštituta za socialno varstvo, se to kaže v predvidenih profilih, ki so v predlogu zakona orientirani predvsem na medicinski kader. “Na primer, za koordinacijo dolgotrajne oskrbe je predvidena diplomirana medicinska sestra.” Med več kot 100 vodji in koordinatorkami na področju pomoči na domu je danes večina socialnih delavk. Na ministrstvu so se za profil medicinske sestre odločili z namenom povezave z zdravstvenim sistemom.
Mateja Nagode opozarja, da predlog za najtežjo kategorijo izključuje možnost storitve oskrbe na domu. “Potem je zakon mogoče neskladen sam s seboj. Že vrsto let v Sloveniji spodbujamo skupnostno oskrbo in tudi eden od ciljev zakona je, da se osebi, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Menimo, da je to temeljna človekova pravica.” Na ministrstvu pravijo, da bo taka oseba imela možnost, da dobi osebnega pomočnika.
Že danes zelo velik delež neformalne oskrbe prevzamejo izjemno obremenjeni svojci. Njihovo delo ni priznano. Predlog med drugim predvideva možnost nadomestne oskrbe, na ministrstvu, ki je pristojno za socialne zadeve, pa mu očitajo, da preveč poudarja neformalno oskrbo in premalo vlogo lokalne skupnosti. Predlog tudi ne upošteva nekaterih rešitev, ki so bile predvidene v prejšnjem predlogu, kot so sredstva za prilagoditev bivalnih prostorov in možnost plačane odsotnosti za nego družinskega člana.
Zakon bo v javni obravnavi mesec dni. Če se bodo resorji med seboj uskladili in bo uspešno prestal zakonodajni postopek, se bo sistem uvajal postopoma, v celoti pa bi se začel uveljavljati leta 2020, ko morajo biti zagotovljena tudi sredstva.
