Občudovali so me, kaj vse zmorem, dejansko pa sem se uničevala

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

foto: Katja Goljat

Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.

Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.

“Dej se ustav!”

Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.

Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec

Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano

Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”

Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….

Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,

Sam seb rečm “dej se ustau”.