Register dejanskih lastnikov proti skrivalnicam v podjetjih

Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako

foto: Pixabay/WerbeFabrik

Slovenija si, vsaj tako se zdi v mednarodnem prostoru, prizadeva za transparentnost in odpravo lastniških skrivalnic v podjetjih. Predvsem pa za to, da bi bilo čim manj davčnih vrtiljakov, nabiralnikov in slamnatih podjetij. Igralci teh igric si prizadevajo za nasprotno – da preglednosti ne bi bilo. Zdi se, da je Evropa v tehtanju interesov odkrila rešitev, naj države vzpostavijo registre, iz katerih bodo razvidni dejanski lastniki pravnih oseb. Vendar samo veliki lastniki. Če pa jih podjetje ne najde, tudi prav.

“Takšne registre bodo morale vzpostaviti vse članice EU, je pa Slovenija ena izmed prvih držav s tem registrom. To pripomore k preprečevanju prikrivanja lastniških struktur, večji transparentnosti poslovanja in zmanjšanja koruptivnih tveganj.” – Darko Muženič, direktor Urada RS za preprečevanje pranja denarja

Podjetja, razen borznih družb in enoosebnih deoojev, še vedno opravljajo vpise v register dejanskih lastnikov pri Ajpesu. Od petka lahko vsakdo brezplačno pogleda v omenjeni register. Vendar bo razočaran vsak, ki pričakuje, da bo pri velikih podjetjih našel imena tistih, ki jih obvladujejo, saj se namesto dejanskih lastnikov vpisujejo kar direktorice in direktorji. Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju.

Za finančni komentar smo tokrat prosili Luko Gubo, upravljavca skladov iz družbe Numerica.