»Za človeka, ki se zaljubi v kamen, muzika večno igra.
Neskončna je pesem kamna, ki poje za Sizifa!«
Za človeka, ki se zaljubi v kamen, muzika večno igra
Minevanje je neizbežna usoda vsega živega, prebolevanje pa neskončen proces končnih in dokončnih izgub. Tragična ironija je, da je slovensko gledališče v tednu, ko ga je zadela izguba prvaka Jerneja Šugmana, prejelo tudi eno večjih priznanj. Včeraj se je v Rimu začel 16. festival Premio Europa per il Teatro, na katerem bo režiser Jernej Lorenci eden od šestih prejemnikov evropske nagrade za gledališke stvaritve. Kot je poudaril Lorenci, mu ob Šugmanovi smrti prestižna nagrada ne pomeni kaj dosti.
Ob izgubi izgubijo pomen tako nagrade kot tudi besede. Tiste stvarne. V ospredje stopijo besede umetnosti – poezije, drame, proze. Ne glede na mačehovski odnos države do kulture in umetnosti vse lepo, pa tudi boleče, svoj dom najde v umetniškem izrazu.
Prvo in temeljno načelo listine PEN se glasi, da “književnost ne poza meja”. Kljub temu pa se včasih zdi, da so meje in omejitve više postavljene za literarne avtorice. Od leta 2000 je bilo podeljenih 34 Prešernovih nagrad, od tega 6im ustvarjalkam. Nagrado za najboljši roman kresnik podeljujejo od leta 1991, do letos sta bili nagrajeni dve pisateljici.
Nataša Štefe takoj (ampak res takoj) po koncu poslušanja Kulturnic priporoča skladbo Dolga pot domov skupine Siddharta.
