Prejemam prava pisma, ne uporabljam e-pošte

Gostili smo Božička, ki je zdaj že na poti domov v finski Rovaniemi. Kako preživi najbolj naporno noč v letu, kakšne hobije ima in kaj počne gospa Božičkova, ko je on zdoma

Božiček
foto: Val 202

Ko se v noči na 25. december mrak spusti nad mesto, ko vsi otroci odidejo v toplo zavetje svoje postelje, ko nastane prijetna tišina, se k nam prikrade dobri mož z dolgo brado, rdečo opravo in visokimi rjavimi škornji – Božička! Če bi otroke vprašali, od kod prihaja, bi vsi kot iz topa verjetno dejali, da s Severnega tečaja. No, nekateri bi ga morda povezali z znanim podjetjem, ki je komercializiralo podobo tega dobrega moža v rdečem, ampak tisti prvi bi imeli prav. Kraj njegovega rojstva je sicer zavit v tančico skrivnosti, ampak vsi vemo, da je svoj dom pred nekaj stoletji našel na Laponskem, na najsevernejšem delu Finske.

“Prejemam prava pisma, ne uporabljam e-pošte. Veliko bolj osebno je, če sami napišete pismo, saj je potem to namenjeno določenemu človeku.”

Božiček svojo službo dojema kot hobi, ni pa to edina sprostitvena dejavnost – zanima ga astronomija, poleg tega rad gradi snežene može in uživa v ribolovu. “Sicer lovim ribe, ampak nič ne ulovim, ker vedno zaspim ob tem. Nisem najboljši ribič.”

“Vsi ljudje imajo želje. Nekateri si želijo materialnih stvari, drugi pa le sreče in zdravja. Pogosto obiskujem bolne otroke po bolnišnicah in oni takrat ne razmišljajo o igračah, ampak prosijo za veselje in zdravje. In zdravje je res zelo dobro darilo.”