Gospodarski interesi nad Muro

Ob Muri se nadaljujejo nestrinjanja okoli elektrarn. Je pomembnejši gospodarski ali okoljevarstveni interes?

Reka Mura

foto: Bobo

Elektrarne na Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Kljub temu je Mura vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije in zadnja leta spet bolj intenzivno potekajo dejavnosti, povezane z njeno energetsko izrabo.

Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno.

V Dravskih elektrarnah so, odkar imajo koncesijo, dali izdelati že 25 različnih študij. Koncesijo so dobili za osem elektrarn, ampak, kot pravi direktor Andrej Tumpej, so ugotovili, da bi to okolje preneslo največ dve elektrarni. Okoljsko poročilo je za zdaj aktualno elektrarno Hrastje Mota, v pripravi katerega je sodelovalo 12 podjetij in 41 strokovnjakov, negativno. Vesna Kolar Planinšič iz Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje in prostor: “Ocena je D, da zadeva ni sprejemljiva z vidika varstva narave, ohranjanja Natura območja. Takšno oceno so postavili zunanji izvajalci, ki so jih naročile Dravske elektrarne. Z njim se na ministrstvu strinjamo.”

Sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Cveto Kosec pravi, da bo, če bo vlada sprejela akcijski načrt s približno 91 MW v hidroelektrarnah, to podlaga za postopke, ki sprožijo pobudo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja.
V Sloveniji takega postopka še ni bilo. Vesna Kolar Planinšič pravi, da se na ministrstvu za okolje in prostor zavzemajo za to, da bi izčrpali druge možnosti in bi zadeve preučevali naprej: “Tako da se dejansko najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse in kjer se nobenega ne ‘povozi’. Daleč premalo napora se vlaga v predhodne stopnje in zelo hitro se razmišlja, kako bo kdo koga ‘povozil’.”
Elektrarna Hrastje Mota bi stala sto milijonov evrov, proizvajala pa bi sto gigavatnih ur električne energije. Stojan Habjanič, prvi mož Zveze društev Moja Mura, dodaja, da bi to pomenilo neznatni delež v naši skupni bilanci. Predstavniki lokalnih skupnosti se še niso ravno poenotili o elektrarnah na Muri. Župan občine Tišina Franc Horvat je med tistimi, ki so zaskrbljeni. “Zdajšnji projekt v občini Tišina bi povzročil, da bi se v gornjem delu vasi Petanjci podtalnica dvignila od 60 do 80 centimetrov. To pomeni, da bi večina občanov imela vodo v kleteh. Proti črpališču Krog pa bi se po njihovih podatkih – mislim pa, da bi realni podatki bili še hujši – podtalnica znižala za 80 centimetrov. V Krogu je črpališče za 50.000 ljudi.”

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine.

Reka Mura je življenjski prostor za kar 51 domorodnih vrst rib, območje ob reki pa je, kot potrjujejo najnovejša arheološka odkritja, naseljeno že od prazgodovine. Lani je Ministrstvo za okolje in prostor obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega biosfernega območja pod zaščito Unesca Mura–Drava–Donava. Območje, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, se zaradi izjemno ohranjene rečne krajine upravičeno imenuje Evropska Amazonka. Načrtovana izgradnja hidroelektrarn na Muri je tako v ostrem nasprotju z zavezami, ki jih je slovenska vlada dala mednarodni skupnosti, da bo zagotovila mednarodno zaščito tega območja.