Vsi zvoki našega mesta

Kaj zvoki našega mesta povedo o nas? Kateri zvoki nas v javnem prostoru najbolj motijo in zakaj? Kakšne so naše osebne zvočne krajine?

Zvočno krajino Ljubljane zaznamujejo tudi protestniški zvoki

foto: Bobo

Metanje steklenic v zabojnike, harmonika od zore do mraka, brnenje kosilnic in puhalnikov za listje … To je le nekaj zvokov, ki zaznamujejo našo bolj ali manj urbano zvočno krajino. Projekt Zvočna ekologija podrobno analizira zvoke v mestnih središčih in četrtih in se dotika vprašanja, kako se zvočnost določenih delov mesta spreminja zaradi družbeno-političnih procesov in ekonomskih interesov. Na spremembe v urbani zvočni krajini vplivajo tudi globalizacija, turizem in zabava. Ljudje s soustvarjanjem zvočne krajine vstopajo tudi v javni politični prostor.

Zvok nas lahko (ra)združi.

Kaj zvoki našega mesta povedo o nas? Kateri zvoki nas v javnem prostoru najbolj motijo in zakaj? Kakšne so naše osebne zvočne krajine?

Razpravljamo z gostjama z ZRC SAZU, dr. Mojco Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta in dr. Ano Hofman z Inštituta za kulturne in spominske študije. Avtorici sta pri projektu želeli raziskovati tako objektivno kot subjektivno plat zvoka. 

“Zanimivo je, kako lahko profit vpliva na zvoke v mestu. Po eni strani je lepo slišati različno zvočnost, če je zanjo edini motiv komercializacija mesta, pa imam do tega zadržke,” razmišlja Ana Hofman.

Zanimiva je ugotovitev, da tudi če se ljudje načeloma strinjajo z vsebino protestov, pa jih zvoki protestnikov lahko vseeno motijo. Če bi fizično sodelovali, bi bili bolj pri stvari. Pri tem je najbolj zanimivo, kako se je spremenil Kongresni trg v Ljubljani, ki je postal zbirno mesto za vse vrste protestov.

“Skupnost se mora dobro počutiti, ne smemo biti takoj negativni do zvokov v prostoru. Moramo razumeti tudi ozadje in kontekst, v katerem se zvok pojavi. V Švici imajo veliko bolj uzakonjeno politiko hrupa, začenši s hupanjem na cesti,” dodaja Mojca Kovačič.