Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov … Skrivnost proteinskih origamijev pojasjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta, avtorja raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd. Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd. Kaj pomeni prelomno odkritje razložita dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
Naši znanstveniki so sodelovali pri dveh odmevnih odkritjih s področja astronomije in kemije
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov …
“Proteine smo naredili tako, da se zvijajo sami od sebe. Končni cilj projekta bi lahko bili tudi nanoroboti.”
Dr. @AjasjaLjubetic o tem, kako uporabni so (oziroma bodo) proteinski origamiji za zdravljenje.
Več v četrtek ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/y5iaWj0ILD
— Frekvenca X (@FrekvencaX) October 18, 2017
Skrivnost proteinskih origamijev pojasnjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta s Kemijskega inštituta, ki si delita prvo avtorstvo raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Delo je bilo opravljeno na odseku za Sintezno biologijo in imunologijo pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale.
Nevtronske zvezde in zlato
Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd.
Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Najnovejša opazovanja potrjujejo, da so zlitja nevtronskih zvezd pomembni, če ne celo glavni, mehanizmi za sintezo težkih elementov v vesolju. V primeru nedavnega dogodka gravitacijskih valov z datumom 17. avgust 2017 opazovanja kažejo, da naj bi ob zlitju nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje.
Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd.
Kaj pomeni prelomno odkritje razlagata dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
“Gostota v nevtronskih zvezdah je takšna, kot da bi Sonce stisnili na velikost Ljubljane.”
Ob zlitju dveh nevtronskih zvezd naj bi nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje!
Prof. Andreja Gomboc #zdajgovori pic.twitter.com/cFGChvjD9J
— ? Val 202 (@Val202) October 19, 2017
Intervju (v izvirniku) z dr. Nialom Tanvirjem:
