Ko nehaš pisati, nehaš dihati

Belgijski pisatelj Stefan Hertmans o spominih na Neue Slowenische Kunst, kritičnem Odprtem pismu Evropi, poeziji in o tem, ali se pisatelj že rodiš ali to postaneš

Stefan Hertmans

foto: Val 202

Želel je postati džezovski glasbenik, a je bil brat pri tem veliko boljši, zato se je odločil za književnost. In ni zgrešil. Stefan Hertmans je pronicljiv belgijski pisatelj, ki kritično analizira evropsko družbo. Pisal je o Slavoju Žižku, Slovenijo pa je prvič obiskal v devetdesetih, ko je bilo tu zelo dejavno umetniško gibanje NSK oziroma Neue Slowenische Kunst: “Ko sem prvič prišel k vam v 90-ih, nisem prišel v Ljubljano, ampak v Laibach. Doživel sem postkomunistično državo.”

Napisal je več pesniških zbirk in romanov, najbolj pa ga poznamo po knjigi Vojna in terpentin, v kateri je v prozi ubesedil več kot 600 strani zapisov svojega dedka, ki je med prvo svetovno vojno strnil misli o grozodejstvih vojne. 

“Draga Evropa, pred kratkim sem te zopet srečal …”

– Stefan Hertmans v pismu Evropi Evropejce poziva, naj ne podležejo cinični politiki