Je lahko srčni spodbujevalnik tudi smrtonosno orožje?

Spodbujevalnike z varnostnim tveganjem uporabljajo tudi slovenski bolniki

foto: flickr

Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi odpoklicala s tržišča skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive na morebitne hekerske vdore. Iz podjetja Abbott, ki jih je dobavilo tudi na slovenski trg, niso sporočili, koliko bolnikov v Sloveniji ima srčni spodbujevalnik z varnostnim tveganjem, so pa pojasnili, da ameriška agencija za vsa morebitna varnostna tveganja uporablja izraz recall, ki ga pri nas prevajamo kot odpoklic, v evropskem varnostnem izrazoslovju pa se primere takšne hekerske nevarnosti opredeljuje z besedno zvezo varnostno tveganje, saj v resnici izdelkov ob takem opozorilu ne odpokličejo s trga in jih ne zamenjujejo z varnejšimi, pač pa le ob naslednjem obisku po potrebi nadgradijo programsko opremo. Zato ne v Sloveniji ne v drugih državah bolnikov s temi tipi srčnih spodbujevalnikov o tem ne bodo posebej obveščali in ne posebej klicali na izredne varnostne preglede.

Ker opozorila za hekerske vdore v medicinske vsadke niso zelo redek pojav, smo s sogovornikoma, vodjo Oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Igorjem  Zupanom in strokovnjakom za informacijsko varnost in etičnim hekerjem Milanom Gaborjem opozorili na nekaj nevarnosti, ki za medicinske vsadke pomenijo predvsem brezžično  nadzorovanje  delovanja teh aparatov. Čeprav  je možnost takega hekerskega vdora za zdaj le teoretična, pa je pomenljiva informacija, da je nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney že po prvih opozorilih strokovnjakov zamenjal svoj spodbujevalnik.

Prav tako je lani podjetje Johnson in Johnson več kot sto tisoč diabetikov iz ZDA in Kanade, ki za doziranje inzulina uporabljajo posebne  črpalke, opozorilo, da naprave niso povsem varne pred takimi namernimi vdori. V oddaji smo sicer opozorili predvsem na  morebitno ranljivost srčnih spodbujevalnikov, podkožnih defibrilatorjev in inzulinskih črpalk za diabetike, je pa naprav, ki so vgrajene z namenom pomagati, pa bi z nezakonitimi vdori lahko tudi ubile, še več: v nevrologiji so taki primeri vagusni stimulator za zmanjševanje števila epileptičnih napadov, baklofenska črpalka za zmanjševanje posledic spastičnosti, DFB stimulator globokih možganskih jeder pri nekaterih vrstah parkinsonizma  in distonijah. Vplivati je mogoče tudi na polžev vsadek pri slabo slišečih, a lahko tak vdor človeku kvečjemu zagreni življenje.
Razvoj medicine, tudi kibernetskih vdorov in drugih pripomočkov v nevrologiji in drugih vedah, pa bo nedvomno prinesel tudi nova varnostna tveganja.