Po vremenskih še politična neurja

V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje. A mir ne bo trajal dolgo

foto: Pixabay

Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.

Predsedniška kampanja

V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje, ki ta hip živi le v paralelnem svetu družbenih medijev. A mir ne bo trajal dolgo. Zdaj vemo, kdaj bodo volitve za predsednika države. Čez dva tedna bo uradni začetek kampanje za septembrski referendum o drugem tiru, na katerega smo v dopustniški sopari že skorajda pozabili. Oboje pa bo le uvod v najresnejši politični spopad– državnozborske volitve prihodnjo pomlad. Sicer pa bo poleg že znanih bolj ali manj resnih imen – Pahor le dobil več tekmecev. Zlasti tekmic, tudi iz največjih strank. Prijavil se bo tudi
kakšen poslanec, a če Pahor ne bo imel resnih tekmecev, mu za zmago niti ne bo treba prehoditi Slovenije.

Odganjanje domačih turistov

Je turistov lahko tudi preveč? Zagotovo. Zlasti za butično Slovenijo. Toda metoda odganjanja domačih gostov je bila celo za vsega hudega vajeno slovensko javnost vendarle preveč . Prosimo, da Blejci ne hodite k nam na morje zdaj, ampak novembra, so se na družbenih omrežjih norčevali Primorci. Ne hodite čez teden v Ljubljano, ker je preveč prometa, so sporočali Ljubljančani. Že naslednji dan je sledilo opravičilo.

Boštjan M. Zupančič

Potres v slovenski javnosti pa je povzročil nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, ki je s svojimi izjavami pokazal, da priborjene pravice še zdaleč niso samoumevne. Niti za tiste, ki naj bi te pravice branili in zastopali. Boštjan M. Zupančič namiguje, da bo kandidiral na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Ali to pomeni, da bodo poleg druge svetovne vojne, udbe in zaslug za osamosvojitev tokrat tema predvolilnih polemik tudi človekove pravice? Denimo enakopravnost žensk?

Težave z varnostjo

Strokovnjaki opozarjajo, svetovni politiki pa rožljajo z orožjem in besedami. Slovenska zunanja politika pa se ukvarja z vprašanjem, kdo in zakaj je vlomil v prostore veleposlaništva v Bruslju. Zgodba je res nenavadna – vlomilci so prebili steno iz sosednje stavbe, prižgane kamere vloma niso posnele, nihče ne verjame, da so tatovi odnesli samo hologramske nalepke. Ta hip je – tako kot v arbitražni zgodbi – jasno le, da ima Slovenija resne težave z varnostjo.