Sem človek sveta, izven okvirov nacionalnosti

"Tu se počutim tako varno, da nikoli ne zaklepam kolesa"

foto: Tatjana Pirc

Dijana Davtian, Rusinja armenskih korenin prihaja iz mesta Tuapse, 100 kilometrov oddaljenega od olimpijskega Sočija. Zdaj že pet let živi v Sloveniji, kjer končuje študij, zaradi katerega je prišla v Ljubljano. »Vedno sem želela študirati mednarodne odnose, ampak na Sočijski univerzi tega programa ni.« Tam je študirala pravo,  po opravljenem prvem letniku pa sta ji starša priporočila Slovenijo. »Starša sta bila poleti na obisku v Sloveniji, vanjo sta se takoj zaljubila in ko sem izvedela, da v Ljubljani obstaja študij mednarodnih odnosov, nisem niti za trenutek pomišljala.«

»Med časom priprav za OI v Sočiju sem tam študirala.«

Poznanstvo z v Ljubljani živečo družino iz Tuapse ji je močno olajšalo birokratsko urejanje potrebnih listin. Tudi slovenščina ji ni predstavljala težav. »Nikoli nisem čutila, da mi slovenščina ne gre. Po petih letih govorim kar mi pride na pamet in sem s tem zadovoljna.«

»Težave sta mi delali besedi trg in ščurek, življenje pa je zelo lepa beseda.«

Pravi, da se že na Dunaju počuti tako tuje, da po nekaj dneh komaj čaka, da se vrne v Ljubljano. Slovenijo je sprejela kot domovino, čeprav še sama natančno ne ve zakaj. »Lahko bi rekla, da so to ljudje ali narava, ampak je preprosto nek občutek, ki ne vem od kje izvira.« Celo tako zaupljiva je, da ne zaklepa kolesa.

Med študijem v Ljubljani se je ogromno naučila o svetovnih razmerah. V glavi ima ogromno teorij, ne pa tudi pravilnega odgovora na vprašanje kako rešiti svet. »Nekateri ljudje imajo vojno preprosto v duši, s svojo karizmo pa potem za seboj potegnejo množice.« Ljudi kot sta Putin in Trump je po njenem mnenju zato potrebno jemati še kako resno.

Na svoje armenske korenine je ponosna, saj ne mara individualistične mentalitete. »Za našo kulturo je zelo pomembna družina, še danes se o svojih odločitvah posvetujem s starši.« Sama se je v Sloveniji morala spremeniti.

»Moja identiteta in vse moje vrednote so se razgradile in so se morale zgraditi ponovno. Proces je bil težak, vendar sedaj že stojim na svojih nogah.”

Slovenci so v njenih očeh zelo prijazni in odprti. »Verjetno je temu tako, ker sem tudi sama takšna in potem srečujem take ljudi.« Seveda pozna tudi neprijetne posameznike, vendar so ti povsod. »Skratka o Slovencih nimam zgrajenih stereotipov, vsi ste različni, ste pa v svojem umu bolj svobodni kot Armenci.« Ko pove, da je iz Rusije, sta prvi asociaciji vedno Putin in mafija.

»Putina omeni vsak, nekomu je mafija, nekomu pa legenda.«

V življenju si ne želi delati v politiki ali mednarodnih odnosih, zdaj je redno zaposlena v trgovini, kjer kot pravi zelo uživa. Prepušča se občutkom, vseeno pa ima na prvem mestu družino. »Nikoli se ne bom počutila samo izpolnjene, če ne bom imela družina. To mi je pomembneje od kariere.«