Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
Ministrstvo bo šolam za učbeniške sklade torej zagotovilo tri milijone evrov letno, pri čemer se bodo o dinamiki menjave lahko šole odločale avtonomno. Bistvena sprememba, ki velja že od letošnje jeseni pa je, da bodo morale šole prav iz teh sredstev zagotoviti tudi nakup učbeniškega gradiva za prvošolce, kar seveda pomeni, da bodo učbenike in delovne zvezke prvošolci dobili brezplačno. Gre za novost, ki finančno razbremeni starše prvošolcev, sredstva pa šolam na ministrstvu dodelijo po formuli, glede na število učencev.
Zakaj torej ne že minulo jesen in šele zdaj? Naglica, je po besedah Gregorja Mohorčiča s šolskega ministrstva nerazumljiva, saj so, kot pravi, delovne skupine delovale usklajeno, z okrožnicami pa so šole obveščali sproti.
“Ta sistem ni slab, problem je grozljivo slaba realizacija.” – Miha Kovač, predsednik odbora za učbenike pri GZS
Ravnatelji šol so nad modelom učbeniškega sklada načeloma zadovoljni. Dolgoročna avtonomna politika šole o obnavljanju učbeniških skladov ne bo igrala vloge le od jeseni naprej, pač pa je bilo načrtovanje in skrb za zagotavljanje vzdržnih učbeniških skladov, pomembno že do zdaj, ko so sredstva zanje šole pridobivale na drugačne načine – denimo z oddajanjem prostorov, je prepričan Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Založniki so prepričani drugače. Ker celoten model razumejo poslovno je veliko odvisno od preračunavanj. Ministrstvu očitajo, da zavaja starše saj vrednost vseh knjig v učbeniških skladih znaša okoli 13 milijonov evrov. Preprost izračun pokaže pravijo, da so šole predlani, lani in letos dobile skupaj le 9 milijonov evrov. Tega denarja je torej premalo, da bi lahko rekli, da so skladi obnovljeni.
Učno gradivo za 45 evrov pri prvošolcih ni nujno bolj kakovostno kot tisto za 30. Šole bodo sicer, kot smo slišali lahko kupile tudi dražje komplete za prvošolce, ravnatelji in učitelji pa bodo morali ob soglasju staršev avtonomno in strokovno načrtovati nakupe za dve leti vnaprej in se pri nakupih učbenikov in delovnih zvezkov odločati glede na kakovost.
