Edina stalnica so spremembe in spremembe se še nikoli v človeški zgodovini niso dogajale hitreje. V državi, v kateri doslej ni preživela niti ena zelena stranka, so v ospredje z vso silo udarila elementarna vprašanja – kakšno vodo bomo pili, kakšno hrano bomo jedli, kakšen zrak bomo dihali.
V Sloveniji lahko podjetje za zbiranje nevarnih odpadkov stoji kar med stanovanjskimi hišami. Koliko ekoloških tempiranih bomb je še?
Edina stalnica so spremembe in spremembe se še nikoli v človeški zgodovini niso dogajale hitreje. V državi, v kateri doslej ni preživela niti ena zelena stranka, so v ospredje z vso silo udarila elementarna vprašanja – kakšno vodo bomo pili, kakšno hrano bomo jedli, kakšen zrak bomo dihali.
"Vrt bom totalno vrgel v smeti, kar je do zdaj zraslo in posadil nove pridelke. Če bo seveda zemlja v redu. Verjamem pa približno 50 odstotkov tega, kar pravijo."
Tako krajan Vrhnike po požaru v podjetju Kemis, kjer med drugim skladiščijo embalaže nevarnih snovi, olja, odpadne barve, zdravila, baterije, sijalke, pršila, lake in barve. Katastrofa, kakršne pri nas še bilo, zastavlja celo vrsto vprašanj brez odgovorov. Kako je lahko podjetje za zbiranje nevarnih odpadkov kar med stanovanjskimi hišami. Koliko ekoloških tempiranih bomb je še v Sloveniji? In tudi: kaj je šlo narobe, da državljani ne zaupajo lastni državi?
Po Sloveniji ena za drugo rastejo različne civilne iniciative s skupnim imenovalcem – uporu proti državi. Pristojni, ki so v minulih dneh merili, kaj se je zgodilo s potokom Tojnica po tem, ko so vanj stekle nevarne kemikalije, mirijo. Nepopravljivih posledic tokrat ne bo, pravijo. A ribiči jim ne verjamejo.
