90 let obročkanja ptic

Predvajaj

foto: Tomi Trilar

Ptice in njihove navade so od nekdaj zaposlovale človeški um in domišljijo. Filozof Aristotel, ki se je zanimal tudi za živalski svet, je že v antični Grčiji postavil tri teorije o selitvah ptic, ki so se izmenjavale vse do 19. stoletja. Da se ptice pozimi spremenijo, na primer taščica v šmarnico. Da spijo zimsko spanje, pa tudi to, da se čez zimo preselijo na luno.

No, zamisli izza lune so se začele podirati, ko je danski učitelj Hans Christian Mortensen leta 1899 prvi uradno obročkal škorce. Pri nas mu je čez deset let sledil mariborski izdelovalec orgel Jurij Brandl, ki je obročkal dve mladi štorklji. Obe sta mu ušli in eno so potem našli v južni Italiji.

Uradno pa se je obročkanje ptic začelo leta 1927 po ustanovitvi Ornitološkega observatorija, in vse od takrat ga opravljajo že 90 let redno, vsako leto, in je danes del organizirane vseevropske mreže obročevalskih centrov EURING. Zdaj pri nas obročkanje približno 100 000 na leto, prav toliko kot v Nemčiji, in kot pravi strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev Al Vrezec, smo na to in na naše obročkarje lahko več kot ponosni.

Mlada lesna sova. Foto: Al Vrezec

Obročkanje bele štorklje.  Foto: Tomi Trilar

Kmečke lastovke ujete v obročkovalski mreži. Foto: Tomi Trilar