Svoje narečje v formalnejših okoliščinah prilagodimo

foto: Carol Jacobs-Carre

Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam, narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.

Prihaja s Kanomlje, srednjo šolo pa je obiskovala v Ljubljani, kjer je nadaljevala tudi študij. Pravi, da je zelo dolgo vztrajala pri idrijskem narečju.

“Šele po nekaj letih na Dolenjskem sem začutila, da se s tem, kako s kom govorim preveč ukvarjam in da me to preveč obremenjuje. Takrat sem naredila generalni preklop in začela govoriti z vsemi, ki niso iz idrijskega konca neko splošnejšo, nevtralnejšo, pogovorno različico.”

V svoji raziskavi sicer ugotavlja, da obstajajo trije tipi govorcev, ki jezik prilagajajo okolju, na primer v službi v Ljubljani. Prvi radikalno preklapljajo iz narečja, drugi govorci so nekje vmes med narečjem in standardnim jezikom, tretji pa praktično v vseh situacijah še vedno vztrajajo pri narečju.