Če sedimo, se redimo

Čezmerno sedenje - krivec za presnovne in srčnožilne bolezni, debelost in hitrejše staranje

foto: pexels.com

Homo sapiens si je v zadnjih desetletjih nadel dodatno oznako Homo sedens. Tako imenovani sedeči človek namreč ure in ure na dan presedi, vse to pa – kot vse pogosteje razkrivajo znanstvene raziskave – načenja njegovo zdravje. Narava človeka namreč ni ustvarila za dolgotrajno posedanje … Znanost je v preteklih letih čezmerno sedenje jasno povezala s porastom srčnožilnih in presnovnih bolezni, debelostjo in celo hitrejšim staranjem. Koliko sedeti in kako se vmes gibati?

Človeško telo je naravnano, da ohranja homeostazo in zato je treba imeti neke motnje, najbolj očitna motnja je gibanje. Telo se tako giblje, miruje, giblje, miruje … Za regeneracijo uporabljamo spanje in mirovanje imamo pokrito s spanjem,” je pojasnil dr. Tadej Debevec z Instituta Jožef Stefan, ki se ukvarja s preučevanjem adaptacijskih fizioloških mehanizmov na različne okoljske dejavnike.

Več sedenja pomeni več sladkorja in holesterola v krvi

Sedenje torej pravzaprav sploh nima kakšne posebne evolucijske funkcije, nekateri se celo šalijo, da bi lahko na stole – glede na to, kako pogost spremljevalec postajajo v našem življenju – povsem upravičeno prilepili oznako smrtno nevarno. Dr. Daniel P. Bailey z britanske univerze Bedforshire ima za to dokaze.

Če sedite daljši čas, ima naše telo precejšnje težave, kaj storiti s povečano količino maščob in sladkorjev, ki smo jih zaužili pri posameznem obroku. Za to obstaja veliko razlogov, eden od glavnih je, da ostanejo naše mišice nedejavne. Zaradi sedenja telo posrka manj sladkorja iz krvi v mišice, hkrati pa tega odvečnega sladkorja v krvi tudi drugače ne izkoristi.

– Daniel P. Bailey

Podobno kot s sladkorjem je tudi s holesterolom, ki se prav tako nabira in lepi na stene žil ter povečuje možnosti za nastanek tromboze. “Nalaganje maščob lahko namreč sčasoma povzroči zamašitve žil. Ko pa se v nekem trenutku začnemo intenzivneje premikati in skuša telo skozi te žile prečrpati več krvi, lahko začne strdek potovati po krvi in v najbolj črnem scenariju povzroči zastoj srca.”

Kot je pojasnil Bailey, so lani objavili rezultate študije, po kateri dolgotrajno sedenje nima vpliva na količino hormonov, ki jih telo pošilja v telesni obtok. Eden od takih je hormon za apetit. Kaj to pomeni? “Ko sedimo in smo pasivnejši kot v gibanju, ne potrebujemo toliko hrane in dodatne energije, a telo tega ne prepoznava na tak način in še naprej po telesu pošilja nespremenjeno količino hormonov.”

Če hodimo ali pa če dolgo sedimo, bomo enako lačni, kar pa v daljšem obdobju vodi v pridobivanje telesne teže.

– Daniel P. Bailey

Pred kratkim je odmevala tudi raziskava o tem, da se starejši ljudje, ki veliko sedijo, starajo hitreje od vrstnikov, ki so dejavnejši.

Na 30 minut sedenja tri minute za sprehod

Kako lahko zmanjšamo vsa ta prekletstva, ki jih s seboj prinaša čezmerno sedenje?

Če lahko celoten čas sedenja na dan zmanjšamo pod osem ur, s tem delamo nekaj dobrega za zdravje, poudarja Bailey. Ob tem predlaga, naj ne sedimo več kot 30 minut skupaj, nato pa si privoščimo najmanj od dve do tri minute za lahen sprehod. Samo raztezanje ni dovolj, temu morate nekaj dodati. Gibljivi stoli, žoge in podobno prav tako ne morejo nadomestiti hoje.

V svoje življenje moramo vključevati vadbene odmore, ki so kratki, intenzivni in redni. Precej bolje je, da vsaki dve uri vstanemo in nekaj naredimo, kakor da osem ur skupaj sedimo in potem popoldne ali zvečer na veliko telovadimo.

– Tadej Debevec

Veliko vas je tudi takih, ki vam služba ne dovoli vstajanja. A bodite kljub temu ustvarjalni, pravi Bailey, izkoristite priložnosti, da vstanete, če pa ste prisiljeni dolgotrajno sedeti, si lahko pomagate tudi s tem, da pogosteje krčite mišice na nogah in zadnjici, pod mizo si lahko namestite kakšne pripomočke, od minikoles do stopnic.