Pravega načrta popotresne obnove še ni

foto: marcellomigliosi1956/Pixabay

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.