Znanost in religija se morata medsebojno spoštovati

Pogovor s Kraljevim astronomom

Martin Rees

foto: Maja Ratej

Britanec, profesor Martin Rees si je tekom dolgoletne bogate kariere pridobil naziv Kraljevi astronom, častno mesto, ki so ga zasedali le najpomembnejši astronomi svoje dobe, recimo John Flamsteed, Edmond Halley in tako naprej. “Politika bolj kot strokovnjakom samim raje prisluhne javnemu pritisku. Znanstveniki vpliv pridobijo z neposrednim naslavljanjem javnosti.

“V 60-ih je bilo za astronoma zelo vznemirljivo. Ko je namreč vse novo, si kot mlad raziskovalec na istem izhodišču kot starejši kolegi in ti tako nimajo prednosti pred tabo.”

Kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v britanskem zgornjem domu, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost: “Najbolj me skrbijo nove tehnologije, ki imajo zelo veliko moč, v tako povezanem svetu pa bomo tudi vse bolj ranljivi. Že majhna skupina, ki se s slabimi nameni dokoplje do kočljivih tehnologij umetne inteligence, interneta in (kar je najbolj skrb vzbujajoče) biotehnologije, lahko sproži katastrofo.”

“Rad bi šel na planet, na katerem obstaja življenje. Zvezde in galaksije so vsekakor vznemirljive, a mene najbolj navdušuje celovitost življenja, ki se lahko razvije. Planet z življenjem je vsekakor daleč zanimivejši od tistega, ki življenja nima.”

Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. “Nisem religiozen, mislim, da je religija pomembna bolj s stališča družbenega poenotenja. Zavzemam pa se za miren soobstoj znanosti in religije. In čeprav dialog med njima ni in nikoli ne bo mogoč, to še ne pomeni, da se ne moreta obojestransko spoštovati.”

Intervju v izvirniku: