Povej mi, kaj všečkaš, in povem ti, kdo si!

Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina

foto: Wokandapix/Pixabay

Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.

Zanimivosti

  • Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!

  • Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.

Sogovorniki:

-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu

-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog

-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov

Intervju: Dr. Jure Leskovec

Eden od bolj prepoznavnih Slovencev, ki se v tujini ukvarja z analizo podatkov, tudi tistimi sledmi, ki jih puščamo na družabnih omrežjih, je dr. Jure Leskovec, ki deluje na univerzi v Stanfordu.

“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave.  Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”

Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?

Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.

Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?

Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …

V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.

Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike

Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.

Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …

Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial.  Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.

Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.

Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”