Včasih igral pred 400 ljudmi, zdaj jih toliko prevaža

Predvajaj

Aleš Smiljanič (levo) v simulatorju letenja

foto: Osebni arhiv

Aleša Smiljaniča igranje rokometa ni oviralo na poti do pilotske kariere, bolj je pomenilo stopničko in obenem sredstvo. Ko je namreč igral v Španiji in pri različnih slovenskih klubih, mu je uspelo privarčevati dovolj denarja za plačevanje ur letenja in izobraževanje, s čimer je sploh lahko dobil službo v letalstvu. Priznava pa, da je bilo usklajevanje letenja in treningov pogosto zelo naporno.

Med rokometno kariero se je naučil marsičesa, kar mu koristi tudi kot pilotu. “Imeti živce pod nadzorom in da znaš delovati v kolektivu. V pilotski kabini je to izjemno pomembno. Če se pilota ne razumeta dobro, to ni dobro ne za letalo ne za potnike.” Za delovno mesto pri družbi Emirates je izvedel na njihovi spletni strani.

“Lani so iskali 500-600 novih pilotov. Ker sem izpolnjeval pogoje, sem se prijavil. Povabili so me na selekcijo v Dubaj, kjer so preverili tehnično znanje, kako letiš, motorične sposobnosti, predvsem pa psihološki profil, ali ustrezaš podjetju. Tukaj je namreč 4.000 pilotov in 20.000 stevardes, vsak ima svojo kulturo, svoje navade, ko pa si v letalu, moraš delovati kot ekipa.”

Ker ima družino, mu je delodajalec ob selitvi v Dubaj zagotovil hišo s plačanimi stroški. Položnic mu tako ni treba plačevati. Kot pojasnjuje, mu znesek v višini desetih odstotkov osnovne plače nakažejo v poseben pokojninski sklad, ki je pravzaprav njegov račun, subvencionirajo pa tudi otrokovo šolnino na zasebni šoli. Priznava, da je dobra tudi plača, ki je neobdavčena.

Pravi, da lahko primerjamo urejenost okolja vrhunskega rokometnega kluba ter svetovno uveljavljene in urejene letalske družbe. “V obeh primerih ti omogočajo veliko stvari, tvoja dolžnost pa je, da se osredotočiš in delaš tisto, kar od tebe pričakujejo.”