Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
“Druga temeljna raven bralne pismenosti, ki jo dosega 85 odstotkov naših šolarjev, pomeni, da znajo poiskati eno ali več informacij, pri tem upoštevati različne kriterije, znajo poiskati vodilno idejo besedila, razumeti odnose med liki v besedilu, primerjati informacije v besedilu na področju ene informacije, prav tako pa znajo informacije iz besedila povezati z lastnimi izkušnjami.” – Klaudija Šterman Ivančič
Raziskavi razgrinjata tudi, da naši učenci kljub odličnim rezultatom neradi hodijo v šolo: “Učenci so pohvalili učitelje, obenem pa so povedali, da se med poukom dolgočasijo. Vsebina predmetov jih ne zanima, učenje jih ne veseli,” razlaga Barbara Japelj Pavešič.
