Svetovna plastična juha

Predvajaj

foto: Val 202

Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.

“Plastika je v 20. stoletju svet spremenila bolj kot kateri koli drug material. Na leto na svetu proizvedemo približno 78 milijonov ton plastičnih izdelkov, kar pomeni 2500 kilogramov vsako sekundo, proizvodnja pa še raste. In kje vse to konča? Vsako leto  v morju pristane od 6 do 8 milijonov ton odpadkov, od tega je 75 odstotkov plastičnih izdelkov. Danes v morjih ni kvadratnega kilometra vode brez plastičnih delcev. Na primer zdajšnje razmerje v naših morjih in oceanih je približno tako: 1 kilogram plastike in 5 kilogramov rib. Če pa bo šlo naprej v tej smeri, bo leta 2050 razmerje 1 kilogram plastike in 1 kilogram rib.”

Roman Aebersold, Muzej za oblikovanje Zürich.