Na predpakiranih živilih so že doslej morale biti navedene njihove sestavine, od tega tedna pa bo ta seznam še natančnejši.
Kako se znajti med obilico teh informacij, da bomo z njihovo pomočjo izbirali bolj zdrava ali vsaj manj škodljiva živila, je v Ambulanti 202 pojasnila dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistko Nutris.
Na predpakiranih živilih so že doslej morale biti navedene sestavine, od tega tedna pa bo ta seznam še natančnejši. Pri mesnih izdelkih so obvezne navedbe poreklo, hranilne vrednosti in vrsta mesa, denimo v klobasi, pašteti ali mletem mesu. Vendar pa je tako natančna navedba hranilnih vrednosti, kot jih zahteva ta uredba, obvezna le za predpakirana živila.
Kompleksnih informacij o sestavinah pa tudi od zdaj ne boste našli na obrtno proizvedenih živilih, iz obratov z do deset zaposlenimi in izdelkih manjših kmetij na tržnicah, saj so ti izvzeti iz obveznega označevanja hranilne vrednosti . Z njo morajo biti označene brezalkoholne pijače in sokovi, ne pa tudi alkoholne pijače.
Pa je kljub zahtevani vse večji natančnosti proizvajalcem prepuščenega še kaj manevrskega prostora za to, da kupcem kaj prikrijejo? Kot kaže, še pri aditivih: odkar je javnost veliko bolj pozorna na prisotnost aditivov in so po spletu zaokrožili seznami z bolj ali manj nevarnimi aditivi, popularno imenovanimi E-ji, je namreč vse več proizvajalcev namesto oznak s črko E in številom za njo začelo uporabljati celotna imena aditivov, ki veliki večini kupcev o morebitni škodljivosti ne pove nič, saj si s seznami ne morejo več pomagati.
