Tedenska glosa Marka Radmiloviča.
Ko z aklamacijo spremljamo to delno legalizacijo konoplje, moramo hkrati opozoriti na dejstvo, s katerim se nihče ni posebej ukvarjal. Kje jo bomo dobili?
“Prihodnost ne raste iz enega samega dogodka kot roža ali drevo, temveč je stkana iz različnih neodvisnih, celo naključnih dogodkov, ljudi in dejanj.”
Danes si sposodimo ta bojni krik futurologov, da se podučimo o bližnjih dogajanjih, ki jih še ni, bodo pa zagotovo. Nekaj na videz nepovezanih dogodkov v preteklih dneh se bo v prihodnosti združilo v novo stvarnost, ki bo lepša od današnje. Gre pa tako.
V Sloveniji se vedno bolj pomikamo k legalizaciji marihuane za medicinsko uporabo, sprejeli bomo nov zakon o lekarništvu in v Izoli so razbili mrežo preprodajalcev mamil. Če vse skupaj vržemo v mešalnik, dobimo prihodnost. Najprej marihuana. Ko bo dovoljena za medicinsko uporabo, bo ogromno ljudi zbolelo. Predvsem se bo povečala obolelost mladih, pač po analogiji, da je astma, ki zahteva posebno zanimiva zdravila, še posebej razširjena med vrhunskimi športniki.
Ko bo v prihodnosti bolezni lajšala če ne že zdravila marihuana, se bodo čakalne vrste še podaljšale; ni še sicer jasno, ali se jo bo dalo dobiti na beli ali na običajni recept, ampak če smo socialna država, ki porabi milijone za zdravila, potem ne bi smelo biti problem tistih nekaj gramov na prebivalca na teden iz zdravstvene blagajne. Marihuana v medicinske namene je majhen korak za bolnike in velik korak za splošno blaginjo v tej državi.
Ko z aklamacijo spremljamo to delno legalizacijo konoplje, moramo hkrati opozoriti na dejstvo, s katerim se nihče ni posebej ukvarjal. Kje jo bomo dobili?
Kot vedo povedati gojitelji, je reč zahtevna za pridelavo. Pustimo kemike, ki si po kleteh gradijo laboratorije: že navadna njivska ali vrtna ali balkonska pridelava zahteva nekaj znanja. In natančnosti in ljubezni, kot ju terja vsaka žlahtna zel. In če jo že vzgojimo, jo je treba pravilno požeti. Le poglejte modne vinogradnike, ki obirajo grozde ob polni luni, da ga nato device z bosimi nogami brez žvepla tlačijo v hrastovih sodih. Pri konoplji je podobno: luna, položaj sušenja, uroki in vlaga imajo veliko opraviti z njeno kvaliteto. Torej, kje jo bomo dobili? V Italiji jo menda gojijo financerji v opuščenih vojašnicah, ampak prek prsta ocenimo, da je tako pridelano blago slábo in ne bo dobro vplivalo na zdravje Slovencev. Potrebujemo dobro, močno in s tem čim bolj zdravilno travo.
Prva misel so albanski preprodajalci iz Izole, ki smo jih tako po nemarnem strpali v zapor. Vsaj dokler ne vzpostavimo, prosto po kmetijskem ministru, pravične pridelovalne verige od kmeta do police … Zaprtim Albancem bi tako svetovali samo nekaj običajne potrpežljivosti. Država jih bo potrebovala! Ko bo zakon o legalizaciji sprejet, bodo čez noč odpadli vsi razlogi za njihovo pridržanje. Iz preprodajalcev mamil, vsaj v tistem delu, ko so razpečevali marihuano, se bodo prelevili v običajne farmacevtske lobiste. Kajti med preprodajalci mamil in farmacevtskimi lobiji že zdaj ni neke velike razlike … Vsi vemo, da obstajajo, nihče pa ne zna nikogar poimensko navesti.
Vsaj dokler ne vzpostavimo svoje marihuanske Krke, ki bo proizvajala cenejše generično zdravilo, bomo odvisni od uvoza. Teh nekaj parcel na Notranjskem, med prekmursko koruzo ali ob dolenjskih vodotokih za vse potrebe slovenskih bolnikov ne bo zadoščalo. Ne smemo pozabiti sicer na »domačico« gorenjskih planin, a te je tako malo, da bo brez dvoma na razpolago le slovenski eliti, ki se zdravi v diagnostičnem centru Bled. Vsi ostali bomo odvisni od oskrbovalnih poti, ki jih za najrazličnejšo zelenjavo vzdržujejo nekdanji bratje iz avtonomne pokrajine Kosovo.
Pa še nekaj zanimivega se je zgodilo. Redni in poglobljeni analitiki družbenega trenutka najbrž veste, kako sta se vlada in javnost spopadli ob predlogu novega zakona o lekarniški dejavnosti. Eden večjih kamnov spotike je bila izdelava galenskih zdravil v lekarnah. Predvsem nadzor ministrstva nad njihovo proizvodnjo v lekarnah, kar je lekarnarje močno razjezilo. Ampak vlada je v času pisanja lekarniškega zakona očitno pripravljala tudi zakon o legalizaciji marihuane. Zakaj bi se drugače tako zelo zavzemala za omejitev proizvodnje in nadzor galenskih zdravil v lekarnah?
Očitno bo marihuana sodila pod galenska zdravila; se pravi med tista, ki jih pripravijo v lekarni. Bolnik bo z receptom prišel do okenca – tja, kjer piše: z receptom. Predal bo recept eni od strogih farmacevtk, ta bo izginila v globino lekarne in zvila džojnt ali zavila piškotek ali nakapala olja ali pa zavila smolo. Nato bo uporabnika vprašala, če je z zdravilom seznanjen in napisala dnevno dozo. Prav ta zapis zdravilne dnevne uporabe na rizli bo v prihodnje medicinske džojnte razlikoval od običajnih. To in pa opozorilo o stranskih učinkih.
Ker se bo to zgodilo v galenskem laboratoriju vaše domače lekarne, je povsem logično, da bi rada imela država nadzor nad pripravo in razpečevanjem marihuane. Če vsi, od lobijev do bivših udbovcev, uradnikov in zdravnikov služijo z vsem, od aspirina do žilnih opornic, potem ni nobenega razloga, da bi se lobiji odrekli zaslužku, ki ga bo prinesla marihuana.
Kako stvar poteka v praksi, pa ni več treba prepuščati domišljiji, saj tudi najbolj divje teze iz današnjega razmišljanja niso nič v primerjavi z realnostjo zdravilnega učinka indijske konoplje.
