Novo šolsko leto je, marsikakšnega šolarja stiska v trebuhu, ker se krha počitniški brezskrbni čas in ker je na obzorju nova šolska rutina, ki se s seboj prinaša nove preizkušnje in izzive. Zakaj šolo povezujemo s stresom in kako se lahko z njim spopade cela družina, bosta v prispevku Maje Ratej pojasnili pediatrinja in nevroznanstvenica Tina Bregant in psihoterapevtka Ksenja Kos. Obe prej kot na šolo s prstom kažeta na starše, ki pogosto na zahteve šole izdatneje obtežijo tudi s svojimi pričakovanji.
Tina Bregant: "V osrednjem živčevju imamo zaznavni sistem - hipotalamus sproži nastanek kortizola, ki potem prek stresnih hormonov spremeni naše vedenje, da smo se sposobni spopasti s stresom."
Novo šolsko leto je, marsikakšnega šolarja stiska v trebuhu, ker se krha počitniški brezskrbni čas in ker je na obzorju nova šolska rutina, ki se s seboj prinaša nove preizkušnje in izzive. “Nekateri otroci občutijo stisko. Zlasti tisti, ki šole ne sprejemajo kot izziva. Drugi pa se veselijo šole, ker se bodo spet srečali s svojimi prijatelji.”
Pediatrinja Tina Bregant: “Starši mislijo, da morajo otroke zaščititi pred vsakim izzivom. A otroci potrebujejo potolčena kolena.”
Psihoterapevtka Ksenja Kos pravi, da je sicer dobro, da starši sodelujejo z otrokom. “Otroka je treba učiti delovnih navad, a vprašanje je, kako to storiti.” Pediatrinja in nevroznanstvenica Tina Bregant še dodaja, da stres ni nujno slab in da je dobro, da te je včasih strah. “Ko pa pri sebi prepoznamo potne dlani in da nam srce razbija, se moramo umiriti. Kako? Da se usedemo v tih prostor in pričnemo globoko dihati.”
“Otrok naj domačo nalogo naredi sam. Starši imamo drugo poslanstvo. Mi smo svojo šolo končali, naj zdaj svojo konča še otrok.” – Tina Bregant
