Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Se potem tudi njihov življenjski svet bistveno razlikuje od človeškega? – Tako kot ameriški filozof Thomas Nagel, se lahko tudi mi vprašamo, kako je biti netopir? – ali pač seveda katera druga žival. Vprašamo pa se lahko tudi, ali lahko živali sploh razumemo? V kolikšni meri se njihovo sporazumevanje razlikuje od človeške govorice?
*pogovor je v izvirniku
Z učenjem govorice se podrobno ukvarja dr. Irene Pepperberg, raziskovalka znamenitega ptiča Alexa oziroma ptičjega “Einsteina”. No, glede sorodnosti živalske in človeške govorice je dejala:
Ptice lahko povedo, kaj si želijo, lahko celo odgovarjajo na kompleksna vprašanja, denimo na vprašanje, kaj je enako in kaj je različno, kaj je večje in kaj je manjše. Ne zmorejo pa voditi kompleksnejšega pogovora o tem, kaj počnejo. – Irene Pepperberg, univerza v Harvardu
*V oddaji je uporabljen del iz filma To so gadi in del predavanja TEDx Caitlin O’Connell-Rodwell.
