Redni profesor za odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, gostujoči predavatelj v Švici in na Hrvaškem ter član mnogih strokovnih organizacij
Dr. Dejan Verčič je svojo karierno pot začel kot urednik, novinar in kolumnist, bil je ustanovni direktor STA in partner v agenciji Pristop. Strokovnjak za odnose z javnostmi se v razpravah pogosto dotakne odnosa med »piarovci« in novinarji ter njihovi vlogi, ravni komuniciranja v Sloveniji in vlogi medijev. Za pisanje ene knjige si je izbral Ameriko, na družabnih omrežjih pa ga njegovi sledilci spoznavajo tudi kot gurmana.
Vzponu populistov v svetovni politiki pomaga tudi stroka. Tudi Trump ima ob sebi ljudi z vrha stroke političnega komuniciranja, zato vzpona desnice ne moremo obravnavat mimo stroke, pravi Verčič.
"Vzpon populistične desnice tako v Sloveniji kot v ZDA, jaha na strahu večinske populacije. S proučevanjem različnih predvolilnih kampanj se je ugotovilo, da sta strah in negativna komunikacija zelo učinkovita."
Kritičen do medijev
Do medijev je dr. Dejan Verčič kritičen: "Sploh se ne zavedamo, da so pravzaprav spletni giganti največji nasprotnik medijev." Pravi, da bi v Sloveniji potrebovali odkrit pogovor, kakšna naj je vloga medijev in kaj si vsi skupaj želimo od medijev. Potreben je resen dogovor o tem, kako bodo ti mediji sploh lahko delovali. Pravi, da bi Slovenija morala poskrbeti, da postane RTV Slovenija elita novinarskega prostora z zelo močno profesionalno kulturo.
"Poskrbeti bi morali, da RTV postane elita slovenskega novinarstva. Potrebujemo sposobno nacionalno medijsko elito. Slovenija ni sposobna imeti več takih centrov, zato bi jaz imel enega, seveda brez prihodkov iz oglaševanja."
Resnične virtulne skupnosti
Žena ga pogosto imenuje Forest Gump. "On je marsikaj v življenju naredil, ker so se okoliščine v življenju spreminjale, on pa je bil v pravem trenutku na pravem mestu. Ko kdaj pa kdaj pomislim o svoji poti, priznam, da sem imel v življenju precejšnjo srečo."
Družabna omrežja ga povezujejo s kolegi po svetu, izmenjujejo si informacije, "kam je dobro iti, kje kaj dobro pojesti. Tako živimo neke virtualne skupnosti, ki so pa resnične. Vidimo se enkrat ali dvakrat na leto."
"Imamo vedno več tehnologije za povezovanje in združevanje, v resnici smo pa vedno bolj izgubljeni."
