Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, vsak dan dobiva elektronsko pošto, klice, pisma, v katerih mu občinstvo sporoča pripombe, kritike, pobude, tudi pohvale. Lani je prejel skoraj 1600 odzivov občinstva, največ jih je bilo povezanih s televizijskim programom (730), Radiu Slovenija pa so poslušalci namenili 90 odzivov.
“Radijskih poslušalcev ne žuli veliko stvari, na Prvem programu in na Valu 202 imajo poslušalci pripombe na izbor glasbe, deset pripomb je bilo na račun Studia ob 17. na Prvem programu, poslušalci so v pripombah očitali neuravnoteženo sestavo gostov. Vedno so očitki, da ni bilo teh, da ni bilo dovolj onih. Bila pa je tudi kritika na račun Petkove centrifuge, v kateri naj bi bilo nekaj žaljivega o cerkvi in vernikih.”
Uravnoteženost
Mora novinar res za vsako ceno iskati še drugo stran, drugo mnenje, celo v primerih, ko je to profesionalni nesmisel? Lado Ambrožič odgovarja, da je tako zapisano v Poklicnih merilih: “Uravnoteženost je v teh merilih omenjena najmanj desetkrat. Zdaj se pogovarjamo, da bi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS spremenili. Uravnoteženost ne za vsako ceno, a če je tema politika ali kaj podobnega, je dobro, da sta zastopani obe strani, sicer pa je treba za oddaje izbrati kompetentne goste.”
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki ne obravnava anonimnih, zlonamernih, neutemeljenih, žaljivih sporočil, v poročilu za leto 2015 omenja, da so včasih odzivi občinstva tudi orkestrirani.
“Seveda so orkestrirani. In to me jezi. Isti tekst se pojavi petdesetkrat. Sicer sem zadovoljen, če dobim petdeset odzivov na isto temo, a različnih … Ko pa rečem, da so orkestrirani, jih že dobim po glavi. Trdijo, da to ni res.”
Pri ocenjevanju dela programskih ustvarjalcev so za varuha ključna Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija: “Če dobim pritožbo na kakšno zadevo, to najprej poslušam, gledam, da se prepričam, kaj je res, včasih za mnenje vprašam še koga drugega. Pritožbo posredujem uredniku, tudi avtorju. In potem čakam odgovor. Želim argumentiran odgovor, ki pa ga ne dobim vedno. Tako je nastal problem, ki smo ga imeli na Programskem svetu RTVS, ko se je osemnajst neodgovorjenih pritožb valjalo že pol leta, leto, nekaj mesecev, ker so se uredniki, ki bi morali odgovoriti na te pritožbe, malo sprenevedali ali pa niso imeli pravega odgovora. To je najhuje, če ne znaš argumentirano odgovoriti.”
Odloča tudi sodišče
Vse več je tudi primerov, ko o konkretnih prispevkih odloča sodišče. Med temi osemnajstimi je primer, ko je sodišče že razsodilo v korist novinarja. Kaj pa zdaj? Bo o tem še enkrat razsojal Programski svet? Ali varuh? Lado Ambrožič: “Ne, ne bo. Bi pa omenil Novinarsko častno razsodišče. V enem primeru sem napisal drugačno mnenje kot častno razsodišče Društva novinarjev. Vztrajam pri svojem mnenju, spoštujem pa tudi njihovo odločitev. Tu je malo konflikta, ni pa velik konflikt. Oni imajo kodeks, mi imamo poklicna merila, ki so strožja. Mi smo javni servis, zavezani smo javnosti, spoštovati moramo mnenja in pritožbe gledalcev in poslušalcev. Mi je žal, da se tukaj ne ujemamo, ne morem pa nekaj napisati, o čemer nisem prepričan.”
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, pravi, da je še vedno papirnati tiger: “Nič ne bi bilo treba spremeniti, le spoštovati bi morali pravila o delovanju varuha, argumentirano odgovarjati na pripombe občinstva in na varuhove zahteve.”
Po tem pravilniku nesodelovanje z varuhom šteje kot kršitev delovnih obveznosti, kar lahko pomeni tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi: “(smeh) To sicer piše … Tega pa nihče ne bo zahteval. Če bi, bi jaz to zagotovo preprečil. Ko gre za odgovornost, ne gre za kazni, želim pa, da o pritožbah razpravljamo.”
Ocenjevanje novinarskega dela
Ocenjevanje konkretnega novinarskega dela se je preselilo na Programski svet RTV, v parlament. Zdi se, da je to večkrat politični boj in ne strokovna razprava. “To je jasno. Vsaka politika si želi imeti vpliv, ki ga poskuša doseči na različne načine, z zmerjanjem ali kako drugače. Ocenjevanje je stvar novinarjev, urednikov, odgovornih urednikov, direktorjev. Gledalci in poslušalci pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, ki jih varuh posreduje Programskemu svetu. Ta ne ocenjuje, temveč o tem razpravlja, kar je prav. Ne vtikajo se v program, kar smo slišali na protestu novinarjev. Nihče se ne vtika v program, tudi varuh ne. To je stvar urednikov in novinarjev. Konec zgodbe.”
So vsi programski svetniki strokovno usposobljeni, da lahko presojajo o delu novinarjev, urednikov? “To so pametni ljudje, demokrati, ki tam ne dopuščajo solo akcij raznih strankarskih eksponatov.” Kaj pa napovedana seja parlamentarnega odbora za kulturo, kjer naj bi (spet) razpravljali o pristranskem poročanju RTV? Je to primeren prostor za tako razpravo? “Ne. Razen, če bi bilo to res. Kot varuh ugotavljam, da je pristranskosti zelo malo. Tu gre za druge zadeve, politika si skuša s to debato zagotoviti vpliv. Ni opravičila, ni nobene potrebe, da razpravljajo tam.”
Pohvale?
“Tudi sam pogosto napišem pohvalo, kar se mi zdi pošteno, pravično. Če sem lahko kritičen, imam pravico tudi pohvaliti.”
Lado Ambrožič je že tri leta varuh pravic gledalcev in poslušalcev, napoveduje pa, da funkcije ne namerava opravljati do iztega petletnega mandata. Zakaj? “Če ti ne dajo možnosti v hiši, da predstaviš svoje ugotovitve, letna poročila, potem naj si poiščejo drugega. Nekateri bi želeli, da je varuh poštar, jaz s svojo izobrazbo in svojimi izkušnjami ne morem biti le poštar.”
O varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS najdete več informacij na povezavi: http://www.rtvslo.si/varuh/
