David Cronin je irski novinar, ki se je večino svoje kariere ukvarjal z gospodarstvom in o tem poročal iz Bruslja. Potem pa se je leta 2001 naključno prijavil na izobraževalno ekskurzijo za novinarje v Palestino, bil na novinarski konferenci Ariela Šarona in se v trenutku odločil, da je ljudi, ki poročajo o gospodarstvu dovolj, nikakor pa ni dovolj novinarjev, ki poročajo o bližnjem vzhodu. Danes piše predvsem o projektih, ki jih v okviru »sodelovanja na področju znanosti in raziskav« v Izraelu sofinancira EU, precejšen del te “znanosti” pa se usmerja v razvoj orožja, pravi David. Izrael je praktično del EU, dodaja.
David Cronin je irski novinar, ki se je večino svoje kariere ukvarjal z gospodarstvom in o tem poročal iz Bruslja. Potem pa se je leta 2001 naključno prijavil na izobraževalno ekskurzijo za novinarje v Palestino, bil na novinarski konferenci Ariela Šarona in se v trenutku odločil, da je ljudi, ki poročajo o gospodarstvu dovolj, nikakor pa ni dovolj novinarjev, ki poročajo o bližnjem vzhodu.
Danes piše predvsem o projektih, ki jih v okviru »sodelovanja na področju znanosti in raziskav« v Izraelu sofinancira EU, precejšen del te “znanosti” pa se usmerja v razvoj orožja, pravi David. Izrael je praktično del EU, dodaja.
“Izrael podpirata Evropa in ZDA na različne načine. Šele leta 2006 ali 2007 mi je postalo bolj jasno, kako globoko je to sodelovanje. Predvsem zato, ker o tem ni bilo veliko raziskav, sem se odločil, da je to pomembna tema in da je to sodelovanje med EU in Izraelom treba predstaviti.”
Seveda to ne velja zgolj za Izrael, veliko je takih (neevropskih) držav, ki sodelujejo v programih EU. A ko se človek poglobi v številke in pogodbe, ki jih podpisujeta EU in Izrael, pravi Cronin, stvari postanejo veliko bolj razumljive:
“Javier Solana, ki je bil na čelu evropske zunanje politike med 1999 in 2009, je tik pred zaključkom svoje funkcije izjavil, da ima Izrael bolj tesne vezi z EU kot katerakoli druga država na svetu. In da je Izrael država članica EU, čeprav formalno ni članica nobene EU institucije.”
Seveda javno mnenje pogosto ni enako politični realnosti. Med pametnimi in politično pametnimi odločitvami tako pogosto zeva prepad.
“Odvisno, kaj mislite s tem »politično pametna odločitev«. Veste, vedno znova opažam, da je med javnim mnenjem in mnenjem političnih elit pogosto globok prepad. Običajni ljudje so bolj solidarni z dogajanji na različnih koncih sveta, še posebej, ko gre za proteste. Medtem pa se elita ukvarja predvsem s številkami, s povečevanjem trgovanja in ekonomskimi učinki. Kar bi res potrebovali, je (kot ji pravi Naomi Klein) »ljudska zunanja politika«.”
