Kaitlin Prest: "Globlje ko segam na ta področja, bolj se zavedam, da ne gre le za mojo zgodbo, ampak da zgodba, ki jo poveš, vpliva tudi na ljudi, ki jih ljubiš."
Sredi marca je na Evropskih radijskih dnevih 1500 udeležencev prisluhnilo razpravam o prihodnosti avdio produkcije. Med govorci je bila tudi Kaitlin Prest, kreativna direktorica in voditeljica večkrat nagrajenega podcasta The Heart. Ta z različnimi serijami naslavlja ljubezen, seks, odnose, čustva.
Tem nikakor ne obravnava plehko, ampak res iskreno, življenjsko in predvsem – z izvirnim upovedovanjem. Za oddajo Movies In Your Head – govori o sanjarjenju, predstavah o prihodnosti, ki jih oblikujemo zgolj na podlagi bežnega stika z osebo – je lani prejela zlato priznanje za nove formate na festivalu Prix Italia.
Kljub nagradam in prehodu od skupnostne radijske postaje v Montrealu, prek obdobja neodvisnosti v New Yorku, do pristopa k mreži Radiotopia, Kaitlin še vedno snema kot včasih.
“Moja spalnica je na vrhu štirinadstropne hipijevske hiše, tako jo imenujem. V hiši živi veliko ljudi. No, na voljo imam garderobno sobo, kar je za Brooklyn nenavadno, ampak imam jo. Na stene in strop te garderobne sobe namestim odeje, pripravim izrez za luč, pripravljeno imam stojalo in mikrofon. Tam snemam.”
Sicer ima z ekipo umetnikov, producentov in oblikovalcev, ki sestavljajo kolektiv podcasta, najet studio, a snemanje v garderobni sobi, pravi, je intimnejše.
“V pisarniškem okolju ne morem biti tako ustvarjalna, vse je nekako sterilnejše. V omari nisem časovno omejena, sama lahko montiram, poslušam glasne posnetke, vso opremo imam na voljo. V studiu, ki ga uporabljajo tudi drugi, pa si v tem smislu bolj omejen.”
Ko razmišlja o razlikah med podcasterji in radijci, najprej pomisli na osebni odnos. Razlika je predvsem v tem, je prepričana, da pri podcastih nagovarjaš eno osebo, ne skupine. Tako se vzpostavlja bolj intimen odnos med poslušalcem in gostiteljem podcasta.
Tudi njen podcast predstavlja novost v načinu upovedovanja. Ni pa edina, med podcasti je najti precej izvirnih, drugačnih, povsem novih načinov podajanja vsebine.
“Zdaj, ko je javnost spet pozorna na avdio, se mi zdi, da se tudi večji medijski igralci znova posvečajo eksperimentiranju z zvokom. To pa vodi k novim načinom razmišljanja o radiu, k novim načinom ustvarjanja.”
Poudarja, da imajo z vsebinami na zahtevo ustvarjalci podcastov več časa, kakovostno produkcijo pa omogočajo tudi nižji stroški, dobri mikrofoni so dostopni.
“Nisem prepričana, da se bodo ipodi in podcasti kot tehnologija ohranili, najbrž bomo doživljali inovacije na področju poslušanja na zahtevo. Pomislite na televizijo. Najbolj priljubljena vrsta so vsebine, ki jih ljudje gledajo prek Netflixa, na ta trg je vstopil tudi Amazon, in menim, da je to pot, po kateri bo šel tudi pripovedni avdio. Morda vsebine ne bodo za plačljivim zidom – ne vem, ali se bo to zgodilo. Vsekakor pa mislim, da na trgu podcastov ne gre za prenapihnjen balon.”
