Za nami je še en izjemen dan za slovenski šport. Pred nekaj tedni smo na tekmah svetovnega pokala v enem dnevu na stopničkah videli kar sedem slovenskih športnikov. Včeraj jih je bilo pet, ob tem pa so nanizali kar tri zmage. Vsemu skupaj bi zlahka rekli kar čudež izpod rok in nog slovenskih tekmovalcev in stroke, ki skrbi za njih.
Ko smo ob koncu tedna, ko je pri nas gostovala Zlata lisica na Pohorju razpravljali, da se nam kaj takega ne more več ponoviti smo očitno spregledali, da je tekmovalna sezona še precej dolga in da imamo v tej sezoni, ko na tekmovališčih sicer ni naše zimske kraljice Tine Maze v ognju še obilo želez.
Dan s tremi zmagami, za katere so poskrbeli Maja Vtič, Peter Prevc in Filip Flisar, je po merilih, ki veljajo na največjih tekmovanjih, celo presegel že omenjeno januarsko soboto s kar sedmimi slovenskimi stopničkami.
Glavno merilo so seveda prva mesta in toliko kot včeraj jih v enem dnevu slovenski šport v zimskem obdobju še nikdar ni dosegel. Da sta svetovni prvak Filip Flisar, zdaj ne le brkati, ampak tudi bradati as v prostem slogu, ki je še vedno v vlogi svetovnega prvaka, in letošnji serijski zmagovalec Peter Prevc tega že vajena, smo vedeli. Mejnik je pri 28 letih presegla tudi Maja Vtič, ki je več kot očitno dokončno dozorela v vrhunsko tekmovalko. In to v disciplini, ki so ji prav naši zanesenjaki utirali pot v športno družino in ima zdaj tudi domovinsko pravico pod petimi krogi.
Maja Vtič je poskrbela šele za drugo slovensko zmago v ženski skakalni konkurenci. Ob včerajšnji zmagi na Ljubnem pred kar 5.000 gledalci in še kakšnem več, kar je tudi posebnost v ženski skakalni povorki, so bili nagrajeni tudi vsi tisti, ki so več kot mesec dni pripravljali prizorišče pod Rajhovko, da je lahko še desetič zapored v svoje nederje sprejelo vse najboljše tekmovalke, ki so se odločile za ta še nedolgo nazaj zaprisežen moški šport.
V času, ko smo ob Savinji spremljali tekme celinskega pokala, so bile Slovenke tudi že na zmagovalnem podestu. V zadnjih petih letih pa jim je to šele včeraj uspelo prvič. Za nameček je bila ob zmagovalki Vtičevi na 3. mestu še Špela Rogelj.
V kraju z zgolj 2.700 prebivalci so za obnovo skakalnice porabili kar 700.000 evrov. In to iz svojih virov. Šele letos bodo Fundacijo za šport zaprosili za kakšnega tisočaka, da skakalnico, ki jo je v osnovi snoval Stanko Bloudek, poleti oblečejo še v plastično podlago. Kraj, ki ga vsi daleč najbolj poznamo po znamenitih flosarjih, je zdaj ob leseno skulpturo junaka doline Flosarja dodal še podobo skakalke, saj pogumna dekleta tudi vsako leto nosijo ime kraja v svet. Letos je ob vseh prenovah in vložkih še v sredo obstajala bojazen, da bo narava močnejša. Na koncu so bili prireditelji močnejši, morda tudi zavoljo blagoslova, ki ga je ob otvoritvi opravil domači župnik.
Ob koncu še vprašanje, ki upam, da ne bo ostalo odprto kot po olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je slovenska smučarija osvojila osem olimpijskih odličij.
Bo krovna Slovenska smučarska zveza, ki je že nekaj sezon v rdečih številkah, uspehe svojih neposrednih proizvajalcev znala unovčiti in izvajalce tudi plačala za opravljeno delo?
Ni jih malo, ki pravijo, da se med in mleko ne cedita in to navkljub uspehom. Kaj bi šele bilo, če teh ne bi bilo. Če bi omenjeni dve soboti podoživeli ob olimpijskem dogajanju, bi imeli kar 12 medalj. Očitno pa se ob vsem veliko ne spreminja na dobro. Še dobro, da imamo športnike in tudi danes ne zamudite na Ljubno in potem prisluhnite še tistemu, kar se bo dogajalo na letalnici v Vikersundu.
