Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija.
Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?
Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.
Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.
Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.”
Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.
Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.
Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.
Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.
Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.”
Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.
Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?
Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.
Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.
»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«
Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.”
Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.”
Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.”
“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”
Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.
Orožje kliče k orožju
Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.
»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«
