Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.
Ob prenovi e-uprave pripravljamo serijo oddaj, v katerih predstavljamo novosti in delimo izkušnje uporabnikov s portalom
Avtorji prenove obljubljajo obogaten in dostopnejši portal, oddajo vlog na spletu, plačilo nekaterih obveznosti, mogoče pa bo tudi sodelovanje pri pripravi predpisov. Vse to ob enostavni uporabniški izkušnji. Najprej pa se posvečamo orisu razvoja slovenske e-uprave.
Kot pojasnjuje prof. dr. Mirko Vintar z ljubljanske Fakultete za upravo smo v začetku devetdesetih dosegli visoko stopnjo razvitosti – z evidencami podatkov, registri, katastri, ki smo jih imeli v elektronski obliki, smo bili takrat med vodilnimi v Evropi. To je pomenilo odlično osnovo, tako da smo bili na koriščenje potenciala interneta dobro pripravljeni.
Po uveljavitvi portala e-uprava je sledil razvoj novih storitev, kar nas je nekaj časa uvrščalo na vrh lestvic evropskih in mednarodnih institucij, ki spremljajo ponudbo storitev e-uprave, stopnjo razvitosti, prijaznost do uporabnikov ipd. Do krize smo torej napredovali.
Danes pa smo, po meritvah Evropske komisije, med 15. in 20. mestom v Evropi, v globalnem merilu pa je Slovenija po večini kriterijev vrednotenja razvitosti e-uprave med 35. in 40. mestom.
