V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približno 30 ljudmi, ki na njem živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Naselje Rimš nima javnega vodovoda, kakovost vode je slaba. Ozemlje, na katerem je postavljeno, zdaj novomeška škofija prodaja za dobrih 20 tisoč evrov.
Zakaj se je Cerkev odločila za prodajo omenjenega zemljišča, pojasnjuje ekonom novomeške škofije dr. Janez Gril: “To zemljo smo dobili skupaj z ilegalno naseljenimi Romi. S to zemljo ne moremo gospodariti, ker je pač obremenjena s to zadevo. Nismo se pritoževali, zadevo smo skušali urediti skupaj z upravno enoto in občino. Odločili smo se, da zemljo prodamo. Gospod Jurkovič, ki tam živi, je prišel k meni in rekel, da bi on to kupil. Rekel sem, da ni problema, ampak da se midva ne moreva kar tako zmeniti, treba je iti po postopku, torej objaviti prodajo na oglasni deski, in se lahko prijavi vsakdo, ki želi to zemljo kupiti. Poleg gospoda se je prijavilo še podjetje, ki se ukvarja s kmetijstvom.”
Romi bi kupili samo del
Romi, ki na tem zemljišču živijo že dolgo vrsto let, pravijo, da bi sami odkupili zemljo, a je ne morejo. Prednostno pravico je dobilo podjetje HPG.
Rom Dalimir Jurkovič: “Ko so na občini rekli, da se bomo morali izseliti, sem bil prvi, ki sem želel odkupiti zemljo. Šel sem na škofijo, da bi kupil del parcele. Ko je bila prodaja na oglasni deski, sem dal ponudbo, a so rekli, da je mogoče kupiti samo vse skupaj, ne samo ene parcele.”
Očitno tudi občina Krško ne kaže nobenega zanimanja za odkup zemljišča, čeprav bi s tem odpravili del romskih problemov v občini. Župan Miran Stanko: “Romi v naselju Rimš deloma živijo na zemljišču, ki je v lasti RKC. To naselje je zgrajeno na črno.” Ni jasno, koliko ljudi živi v tem romskem naselju. Župan Krškega ocenjuje, da od 10 do 60 ljudi, odvisno je tudi od sporov, še trdi Stanko.
Ponudbo za odkup zemljišča je dalo podjetje HPG. Direktor Nikola Marković pravi, da se bodo o vprašanju romskega naselja začeli pogovarjati po opravljenem poslu.
Do zdaj je bilo dialoga odločno premalo. Seveda pa prodaja zemljišča, na katerem stoji romsko naselje Rimš, ni edini primer sporne prodaje.
Da pravica do lastništva le ni tako nesporna, pa je prepričan raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Miran Komac. Pisno nam je odgovoril, da v tehtanju, ali je prodaja zemljišča v občini Krško samo prenos lastnine ali pa gre za vprašanje temeljnih eksistenčnih vprašanj romske narodne manjšine, prevlada drugo.
Denacionalizacija in romska naselja
Gre za temeljne pravice romske narodne manjšine in pri odpravljanju naselitvenih problemov te manjšine bi morala ključno vlogo odigrati država. Na lokalni ravni je diskriminatornih praks toliko, da do pozitivnih rešitev le težko pridemo, še dodaja Komac.
Da je za zaplet pri prodaji zemljišča, na katerem je romsko naselje, odgovorna država, meni tudi Blaž Kovač iz organizacije Amnesty International Slovenije: “Pri denacionalizaciji zakonodaja ni uredila, kaj bo z romskimi naselji. Varuh pravic manjšin je država.”
Pravico Romov do nastanitve najdemo tako v dokumentih mednarodnih organizacij kot v slovenskem pravnem redu. In kot pravi dr. Miran Komac, bi pri prodaji zemljišča, na katerem stoji romsko naselje, le z veliko cinizma lahko dejali, da gre samo za pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem.
