Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.

Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po naključju: “Ko sem doštudirala ekonomiijo, so v Ljubljani na predstavništvu Ikee iskali ekonomista. Ikea mi je bila blizu, zato sem se kljub ljubezni do rodne Nove Gorice preselila na Švedsko.”

“Älmhult je majhen kraj z 8 tisoč prebivalci, pa vendar je kot svetovna vas. Je namreč rojstni kraj Ikee in zato vlada tukaj posebno vzdušje.”

Lastnika Ikee ne pozna dobro, pozna pa kar nekaj njegovih sorodnikov: “Vsi so zelo varčni, skromnost je v njih zakoreninjena.”

S hčerko govorita slovensko: “Zase pravi, da je pol Slovenka pol Švedinja. Ko je bila stara šest let, sem jo poslala čisto samo v Slovenijo k babici na počitnice.”

Maja: “Šolski sistem na Švedskem je malce čuden. Do sedmega razreda nimajo ocen.” #globalnavas #zdaj

— Val 202 (@Val202) May 14, 2015

Hčerki pri domačih nalogah ni nikoli pomagala, zato je bila ob koncu leta pošteno presenečena, saj je punčka prinesla domov celo škatlo svojih izdelkov.

Čeprav je Maja sčasoma mnenje o švedskem šolstvu spremenila, pa ga o zdravstvu ne bo.

“Skandinavski zdravstveni model je tak, da nimaš osebnega zdravnika, vsakič te sprejme nekdo drug. Švedskih zdravnikov je zelo malo, zato so v večini tuji zdravniki, ki pa ne znajo švedsko. Velikokrat te nočejo sprejeti. Sestra te prepričuje, da nisi bolan in da ostani doma. Vsak obisk zdravnika pa moraš plačati, tudi zdravila do vsote dvesto evrov.”

Po drugi strani pa je Švedska socialna država, ki ima veliko razumevanja, ko je otrok bolan: “Tudi očetje ostanejo doma, ko so otroci bolni. Ko imajo v šoli zaključni nastop, je samoumevno, da greš takrat iz službe.”

Švedska je družini zelo prijazna: “Tukaj so družine velike, trije otroci niso nobena izjema, eden pa je.”

Pa vendar Maja pravi, da je življenje v Sloveniji boljše: “V Sloveniji so odnosi med ljudmi pristnejši. Tukaj živi vsak bolj zase. Prav tako je vreme na Švedskem lepo le 2-3 mesece, to na človeka deluje depresivno. Tudi hrana je le uvožena, nič pridelanega nimamo.”

Tadej Košmrlj