Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Na Poljsko je Urška Leban skupaj z družino prišla zaradi službe moža: “Ni bilo lahko pustiti svoje službe in postati odvisna od moža.”
V Varšavi so zdaj že sedem let, Urška pa se ukvarja s promocijo slovenskih vin, ki se Poljakom še ne zdijo zanimiva: “Ta posel je težek, povpraševanja po slovenskih vinih ni, zato ga je treba ustvariti. Veljajo bolj za komercialno nezanimiva vina.”
Čeprav je promet v Varšavi grozen in Urška za vožnjo otroka na trening porabi tudi do uro in pol za 25 kilometrov, pa ima poljsko glavno mesto zelo veliko zelenih površin, gradijo tudi zelo kakovostna otroška igrišča.
Najbolj grenak spomin pa ima na poljsko bolnišnico: “Pri porodu so mi zamenjali otroka. To se je hitro popravilo, a je bila kljub temu zelo neprijetna izkušnja. Vendar se to v poljskih bolnišnicah ne dogaja pogosto.”
Vsi člani govorijo tekoče poljsko: “Otroci naju z možem dostikrat popravljajo.”
Razlike med bogatimi in revnimi so večje kot v Sloveniji, prav tako je velika brezposelnost, kar se vidi na ulicah, še doda Urška: “Veliko ljudi prosi za denar, prosijo te pa tudi za hrano.”
