S smrčkom levo, s smrčkom desno. Tako je psička Gina vihala svoj nos, ko je po istrskih gričih in ravnicah z lastnikom Aleksandrom Triparjem iskala belo zlato. V tem letnem času namreč uspevajo beli tartufi, ki so pravi kulinarični diamanti. Častijo jih kot hrano bogov, ki navdušuje duha in poživi telo. Tartufa človek sam ne more najti, zato si pomaga z živalskim smrčkom.
Včasih so tartufe iskali s prašiči. V čudežnem gomolju je namreč snov, ki je podobna testosteronu, ki ga ima divji prašič v času parjenja. Ko samica to zavoha, postane popolnoma raznežena. Tartufarji pa so bili prevečkrat razočarani nad prašičkami, saj so v navalu strasti dragoceni gomolj kratko in malo hitro pojedle. Tako so za iskanje tega bogastva (cena kilograma velikega belega tartufa je tudi na nekaj tisoč evrov) raje usposobili pse, saj se temu afrodizijaku laže odpovedo.
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157628332088959” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
