Estonija je prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala predsedniške volitve prek interneta.
Delež glasov oddanih prek interneta od takrat narašča; na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil elektronski že vsak četrti oddan glas.
Oče estonskega e-volilnega sistema je Tarvi Martens. Estonija se je računalniškega opismenjevanja lotila resno in sistematično v projektu Tigrov skok. Martens razlaga, da država po številu IT strokovnjakov sicer ne iztopa, so pa Estonci vendarle tehnološko napredni. Novih tehnologij se veselijo in zanje tudi veliko zapravijo.
Svet Estoniji priznava tudi vodilno vlogo na področju zakonodaje v informacijski družbi, dostopnosti storitev prek interneta in uporabi istih tehnologij za delovanje vlade oziroma države.
Martens je zasnoval osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom, ki je ključen element za brezhibne volitve prek interneta.
“Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno.”
Za razliko od spletne banke, kjer je zgodovina posameznikovih transakcij vidna stranki in banki, morajo biti podatki e-volitev tajni. Želja po nadzorovanju spletnih volitev je zato kontroverzna in zahteva premišljene kompromise, meni estonski strokovnjak.
E-varnost Estonije se je z volitvami povečala
Mesec po predsedniških volitvah leta 2007 je Estonija postala tudi prva država na svetu, ki jo je doletel splošni kibernapad. Storilcev, ki so za dva tedna ohromili sisteme državnih institucij, niso nikoli odkrili. Izviral naj bi iz Rusije, nekateri verjamejo tudi, da je bil koordiniran v Kremlju.
Napad se je zgodil potem ko so estonske oblasti podrle spomenik ruskega vojaka. Simboliziral je rusko osvoboditev izpod nacistične okupacije, ki pa ji je sledila še dolga ruska okupacija. Ruska skupnost v Estoniji je ostro protestirala in v nemirih na ulicah je en človek celo izgubil življenje. Ko so se razmere na ulicah umirile, pa se je začel dvotedenski ‘Denial of Service‘ napad z ohromitvijo storitev.
Posledice vendarle niso bile usodne. Pri pripravi prvega poskusa internetnih volitev leta 2005 je Martens ob sebi zbral skupino strokovnjakov in jih prosil za pomoč pri varnostnih vprašanjih. Ekipa, ki je leta 2005 nadzirala brezhibnost volitev, je dve leti kasneje branila državo pred kibernapadom iz Rusije.
Organizirali so estonsko skupino za posredovanje pri internetnih incidentih – estonski CERT – in Združenje kibernetne varnosti – Cyber Defense League.
“Lahko rečem, da smo se prav zaradi internetnih volitev bili sposobni ubraniti pred napadom leta 2007.”
Navodila volilcem
Za oddajo glasu prek interneta potrebujete osebni računalnik, ki je povezan z internetom, osebno izkaznico z veljavnim certifikatom in številko pin. Letos so lahko Estonci namesto osebne izkaznice in čitalca kartic uporabili tudi mobilno različico izkaznice, ki je shranjena na pametnem telefonu. Elektronsko glasovanje je tako identično klasičnemu, s to razliko, da je oddaja neveljavnega glasu onemogočena.
“Šlo je za politično odločitev. Če resnično protestirate, se morate tudi malo potruditi in odpraviti na volišče.”
Andrei Korobeinik (@korobeinik) je član estonske Reformistične stranke, poleg tega pa podjetnik in inovator. Vzpostavil je estonsko različico Facebooka, ki je bila dolgo tudi najbolj obiskana estonska spletna stran. Korobeinik razlaga, da je glavna skrb elektronskih volitev psihološka.
“Na volišču vidiš glasovnico, jo vržeš v škatlo, v primeru internetnega glasovanja pa obstaja negotovost, še posebej pri tistih, ki interneta ne uporabljajo zelo pogosto.”
Da bi rešili težavo, razmišljajo o povratnem potrdilu o preštetih glasovih. Posebnih varnostnih zadreg ne vidi, saj tudi klasične volitve potrebujejo skrbno upravljanje. Elektronske volitve potekajo nekaj dni pred dnevom volitev. V primeru napake bi lahko elektronske rezultate pravočasno preklicali, ljudje pa bi nato glasovanje ponovili klasično.
