Kljub velikemu povpraševanju je na policah naših trgovin le za vzorec ekološko pridelane hrane slovenskega porekla. Zakaj?
Število ekoloških kmetov ne narašča, strokovne službe nimajo dovolj znanja ali pa so slabo dostopne, država je prepričana, da je pomoči dovolj in da kmetov v to ne more prisiliti, kmet iz obrobja Ljubljane pa dokazuje, da ena družina brez težav pridela ekološko neoporečno hrano za več kot 300 ljudi. »Ob naših začetkih smo tavali v temi, saj nam strokovne službe niso znale pomagati. Tudi 15 let pozneje se ni skoraj nič spremenilo,« pravi Peter Studen, ekološki kmet z obrobja Ljubljane.
Ciljev ne bomo dosegli
Petina slovenske obdelovalne zemlje bi čez dobra tri leta že morala biti obdelana po ekoloških standardih, tako naj bi kmetovalo 15 odstotkov vseh kmetov, ekološko pridelane bi morala biti desetina vse hrane … Taki so bili še pred šestimi leti cilji snovalcev kmetijske politike, zapisani tudi v poseben Akcijski načrt.
Tri leta pred iztekom tega roka je jasno, da ciljev nikakor ne bomo dosegli, kmetov je le 2,4 odstotka, obdelovalnih površin nekaj več kot 6 odstotkov, novih kandidatov pa manj kot pred leti. In ker ob tem povpraševanje po ekoloških živilih vseskozi narašča, je razmerje med domačo pridelavo in poreklom ekoloških živil na policah obupno, je ostra dr. Martina Bavec, pionirka ekološke agronomije pri nas.
In kaj je narobe?
Na kmetijskem ministrstvu so prepričani, da so bili načrti morda res preveč ambiciozni, a da je bilo finančnih in drugačnih spodbud dovolj, praksa kmetov pa kaže, da se zatika že pri detajlih, na katere neuspešno opozarjajo že leta.
Da je vendarle mogoče in da se splača ekološko kmetovati na večjih površinah, pa dokazujejo tudi lastniki kmetije Studen na obrobju Ljubljane, ki brez najete pomoči sami obdelujejo 20 hektarov zemlje. Na njej med drugim pridelajo 55 vrst zelenjave, ki bi zadostovala za prehrano vsaj 300 ljudi, seveda na povsem ekološki način.
