{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=181&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=181&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=181&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"112859","attributes":{"wp-id":432405,"date":"2020-05-27T00:13:20+02:00","modified":"2020-06-09T11:27:04+02:00","slug":"poslovno-gospodarske-teme-32","post-type":"post","title":"Beleženje osebne porabe kot temelj zdravih osebnih financ","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/poslovno-gospodarske-teme-32/","content":"

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten.

","excerpt":"Nepričakovana gospodarska kriza še enkrat pokazala na nujnost oblikovanje varnostne rezerve","featured-media-id":21968,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174699059","abovetitle":"","subtitle":"Nepričakovana gospodarska kriza še enkrat pokazala na nujnost oblikovanje varnostne rezerve","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-32/","show-start":"2020-06-09T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-09T11:30:00+02:00","audio-length":"1105","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/TeajnicaS03E06Beleenjeosebneporabekottemeljzdravihosebnihfinanc4789203.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699059","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Naša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti.

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments.

","excerpt":"Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb","featured-media-id":21875,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174697398","abovetitle":"","subtitle":"Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložb","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-31/","show-start":"2020-06-02T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T11:30:00+02:00","audio-length":"1550","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/TeajnicaS03E05ABCobveznic4779900.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697398","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Podjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah.

“Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Zupan

Na drugi strani je po besedah Natalije Zupan iz družbe EOS KSI Slovenija zelo dobra po deležu računov, ki se poravna v roku. Takih je – gledano skupno za potrošnike in podjetja – 89 odstotkov, medtem ko je povprečje za 17 držav pri 84 odstotkih. To je sicer predvsem posledica velike plačilne discipline potrošnikov, ki imajo po besedah Zupanove ob nemških tudi najkrajše odobrene plačilne roke.

“Najprej je treba ustvariti zlato blazino, ki naj bi bila na ravni treh mesečnih plač. Kar je nad tem zneskom, lahko gre za nakup nekih luksuznih dobrin, dopustu in tako naprej.” – Natalija Zupan

V tokratni Tečajnici Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ, in Rok Kužel ugotavljata, s kakšnimi težavami se najpogosteje spopadajo slovenski potrošniki. Kakšni so razlogi, da padejo v začaran krog dolgov, kreditov, ki posledično vodijo tudi v izvršbe.

","excerpt":"Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov","featured-media-id":21785,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174695668","abovetitle":"","subtitle":"Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-30/","show-start":"2020-05-26T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-26T11:30:00+02:00","audio-length":"1080","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/TeajnicaKakodozlaterezerve4771643.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695668","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Zupan

"},{"kind":"html","content":"

“Najprej je treba ustvariti zlato blazino, ki naj bi bila na ravni treh mesečnih plač. Kar je nad tem zneskom, lahko gre za nakup nekih luksuznih dobrin, dopustu in tako naprej.” – Natalija Zupan

"},{"kind":"html","content":"

Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin.

“Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič

Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji zvišale za 5,2 odstotka, kar je bilo peto zaporedno letno zvišanje cen. O tem, kakšne obete prinaša nadaljevanje tega leta in kakšni so trenutno pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila, je spregovoril Frano Toš iz Prve hiše.

“Ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje za pridobivanje posojil, ne podpiram. To ljudi sili na najemni trg, odliv denarja pa je enak kot pri odplačevanju kreditne anuitete.”

Toš ne pričakuje scenarija, ki smo mu bili priča ob zadnji finančni krizi. Morda se kateri od napovedanih projektov ne bodo začeli v skladu z načrti, a Toš meni, da bodo vsi odprti projekti dokončani.

\n
“Ljubljana vsako leto sproducira nekaj 10 ljudi, ki so sposobni financirati nakup nepremičnine, vredne 700.000 evrov ali več.”
\n

","excerpt":"Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?","featured-media-id":21678,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174694008","abovetitle":"","subtitle":"Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-29/","show-start":"2020-05-19T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-19T11:30:00+02:00","audio-length":"1629","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/Nepremininskitrgvpokoronskemobdobju4760720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694008","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič

"},{"kind":"html","content":"

“Ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje za pridobivanje posojil, ne podpiram. To ljudi sili na najemni trg, odliv denarja pa je enak kot pri odplačevanju kreditne anuitete.”

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Ljubljana vsako leto sproducira nekaj 10 ljudi, ki so sposobni financirati nakup nepremičnine, vredne 700.000 evrov ali več.”
\n

Zdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati.

“V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič
\n
“Po zlatu posegajo zlasti starejši in konservativnejši vlagatelji. Najbrž tudi zaradi občutka, ker ga imajo fizično pri sebi.” – Marja Milič
\n
“Dober finančni svetovalec je tisti, ki vam je enak nasvet kot danes dal pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. So finančni svetovalci in so finančni prodajalci.” – Kruno Abramovič

Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi, pravi, da je takrat, ko vlagatelj ne ve, kaj naj stori, najbolje, da ne stori ničesar. V tokratni Tečajnici je beseda tekla tudi o zlatu, ki je letos naredilo spodoben donos, kriptovalute pa niso izpolnile pričakovanj številnih. Izkazale so se namreč kot klasičen finančni instrument in so, podobno kot delniški trgi, izgubljale. Epizoda prinaša tudi razmišljanje o tem, ali je zdaj pravi čas za nakup nepremičnine in kako nizko se še lahko spustijo cene goriva.

","excerpt":"Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega","featured-media-id":21479,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174692352","abovetitle":"","subtitle":"Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega","category-text":"False","permalink":"2020/05/poslovno-gospodarske-teme-28/","show-start":"2020-05-12T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-12T11:20:00+02:00","audio-length":"1451","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/TeajnicaNalobevkriznihasih4752679.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692352","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič
\n
“Po zlatu posegajo zlasti starejši in konservativnejši vlagatelji. Najbrž tudi zaradi občutka, ker ga imajo fizično pri sebi.” – Marja Milič
\n
“Dober finančni svetovalec je tisti, ki vam je enak nasvet kot danes dal pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti. So finančni svetovalci in so finančni prodajalci.” – Kruno Abramovič

"},{"kind":"html","content":"

Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka.

Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.

“O tem, zakaj so se države februarja še odločale o ukrepih, marca pa sprejele zelo striktne ukrepe, se bodo pisali doktorati. Gospodarska kriza je posledica (tudi) odziva držav na pandemijo.” – Kruno Abramovič

Tudi sodeč po anketi, ki jo je izvedla ECB, bo prihodnje leto zaradi odboja po letošnji recesiji pričakovana rast višja. Namesto 1,2 odstotka naj bi dosegla 4,3 odstotka, evrsko območje pa tako v enem letu še ne bo nadoknadilo izgubljenega. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 1,7 odstotka.

“Borzni padci so se seveda zgodili, a dve tretjini padca smo že nadoknadili.” – Kruno Abramovič
\n
“Zaupanje ljudi v evro je danes bistveno večje kot ob prejšnji krizi. V dolžniški krizi so ljudje masovno pobirali denar iz bank, danes tega ni.” – Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ

","excerpt":"Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami? ","featured-media-id":21479,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174690615","abovetitle":"","subtitle":"Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami? ","category-text":"False","permalink":"2020/04/poslovno-gospodarske-teme-27/","show-start":"2020-05-05T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-05T11:30:00+02:00","audio-length":"1407","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/TeajnicaBorznipadecjetudiposledicaodzivovnapandemijo4739627.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690615","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“O tem, zakaj so se države februarja še odločale o ukrepih, marca pa sprejele zelo striktne ukrepe, se bodo pisali doktorati. Gospodarska kriza je posledica (tudi) odziva držav na pandemijo.” – Kruno Abramovič

"},{"kind":"html","content":"

“Borzni padci so se seveda zgodili, a dve tretjini padca smo že nadoknadili.” – Kruno Abramovič
\n
“Zaupanje ljudi v evro je danes bistveno večje kot ob prejšnji krizi. V dolžniški krizi so ljudje masovno pobirali denar iz bank, danes tega ni.” – Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.

","excerpt":"Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojence","featured-media-id":19885,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174657418","abovetitle":"","subtitle":"Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojence","category-text":"False","permalink":"2019/11/poslovno-gospodarske-teme-12/","show-start":"2019-12-10T10:45:00+01:00","show-end":"2019-12-10T11:30:00+01:00","audio-length":"1365","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/10/Adijogotovina4556309.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174657418","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije. Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.

","excerpt":"Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glava","featured-media-id":19830,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174655705","abovetitle":"","subtitle":"Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glava","category-text":"False","permalink":"2019/11/poslovno-gospodarske-teme-11/","show-start":"2019-12-03T10:45:00+01:00","show-end":"2019-12-03T11:30:00+01:00","audio-length":"1444","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/03/Zakajnenakupovati4547482.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174655705","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država.

V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.

Kot opozarja gostja Tečajnice, Zarja B. Mavec iz agencije Inalbea, utegne morebitna sprememba stanovanjske zakonodaje močno premešati karte na tem področju. Predlagane spremembe lahko močno prizadele tiste, ki so stanovanje kupili prav v pričakovanju zaslužkov na račun zlasti med turisti vse bolj priljubljene Ljubljane.

","excerpt":"Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestih","featured-media-id":19737,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174654081","abovetitle":"","subtitle":"Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestih","category-text":"False","permalink":"2019/11/poslovno-gospodarske-teme-10/","show-start":"2019-11-26T10:45:00+01:00","show-end":"2019-11-26T11:30:00+01:00","audio-length":"1195","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/26/Kakoizraunatidonosnostnepreminine4538347.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174654081","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.

"},{"kind":"html","content":"

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. V Tečajnici urednica Mojih financ Marja Milič in Rok Kužel iščeta odgovor na vprašanje, kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila.

","excerpt":"Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB Skladih","featured-media-id":19665,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/poslovne-krivulje/174652195","abovetitle":"","subtitle":"Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB Skladih","category-text":"False","permalink":"2019/11/poslovno-gospodarske-teme-9/","show-start":"2019-11-19T10:45:00+01:00","show-end":"2019-11-19T11:30:00+01:00","audio-length":"1220","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/18/Zvlaganjemvdelnikeskladelahkoprihrankenajmanjpodvojimo4519205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174652195","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"181"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"129"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19665"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/19665"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"129","attributes":{"slug":"rokkuzel","name":"Rok Kužel","twitter":"@RokKuzel‎","facebook":"","title":"Voditelj","description":"Voditelj. Nekdaj sovoditelj nedeljske večerne oddaje Valodrom in terenski reporter, danes je njegovo radijsko delo nekoliko v senci televizije. Kljub temu radio ostaja njegova prva ljubezen. Prve namreč ne pozabiš nikoli!","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnark-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnirk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"19665","attributes":{"wp-id":407013,"title":"coins-1523383_1920","caption":"","media-source":"stevepb / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/coins-currency-investment-insurance-1523383/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/coins-1523383_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/coins-1523383_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/coins-1523383_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/coins-1523383_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19737","attributes":{"wp-id":407925,"title":"tečajnica 3","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica-3-e1574757289589-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica-3-e1574757289589-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica-3-e1574757289589-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica-3-e1574757289589-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19830","attributes":{"wp-id":408833,"title":"katarina","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/katarina-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/katarina-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/katarina-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/katarina-1200x942.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19885","attributes":{"wp-id":409632,"title":"Tečajnica_10. 12. 2019","caption":"Zenel Batagelj, Rok Kužel in Marja Milič","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica_10-12-2019-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica_10-12-2019-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica_10-12-2019-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tecajnica_10-12-2019-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21479","attributes":{"wp-id":429494,"title":"Kruno Abramovič","caption":"Kruno Abramovič","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kruno-abramovic-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kruno-abramovic-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kruno-abramovic-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/kruno-abramovic-1-1200x1054.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21583","attributes":{"wp-id":430425,"title":"Borza","caption":"Borza v Ljubljani","media-source":"Bor Slana/ Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/borza-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/borza-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/borza-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/borza-1200x721.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21678","attributes":{"wp-id":431361,"title":"Tečajnica","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tecajnica-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tecajnica-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tecajnica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tecajnica-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21785","attributes":{"wp-id":432303,"title":"Natalija Zupan","caption":"Natalija Zupan","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/natalija-zupan-e1590479319706-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/natalija-zupan-e1590479319706-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/natalija-zupan-e1590479319706-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/natalija-zupan-e1590479319706-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21875","attributes":{"wp-id":433246,"title":"primož cencelj","caption":"Rok Kužel, Marja Milič, Primož Cencelj","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/primoz-cencelj-980x551.jpeg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/primoz-cencelj-360x215.jpeg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/primoz-cencelj-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/primoz-cencelj-1200x900.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21968","attributes":{"wp-id":434146,"title":"Marko Ploj","caption":"Marko Ploj","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/marko-ploj-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/marko-ploj-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/marko-ploj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/marko-ploj.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":2,"count":19}}}