Tudi rezultati letošnjih meritev gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov kažejo, da so ukrepi ob epidemiji na osnovnošolcih pustili velike posledice, ki se le počasi popravljajo na predkoronske rezultate. Posebej slabi so rezultati pri zdaj že srednješolcih, posebej v poklicnih programih. Fantje enake starosti v poklicnih šolah imajo v absolutnem smislu nižje razvite gibalne sposobnosti od gimnazijk, kar se po bioloških zakonitostih ne bi smelo dogajati in pomeni, da fantje po zaposlitvi ne bodo zmogli tako dobro opravljati svojega dela. Če bi to, več kot desetodstotno zmanjšanje teh zmogljivosti preračunali v finančni učinek, lahko računamo, da bo vsak od dijakov kot zaposleni delavec v državno blagajno prinesel vsaj 4000 evrov manj, kot bi lahko. Prav tako zbuja skrb, da se je stanje popravilo pri približno 40 % otrok, kar je enako deležu otrok, ki trenirajo v zunajšolskih dejavnostih. A to pomeni, da je slabšim razmeram prepuščenih kar 60 % otrok, ki na take vadbe ne hodijo. Rezultati so posledica odločitev države, ki je z dolgotrajnim zapiranjem šol otroke med epidemijo žrtvovala, zato ima do njih dolg, ki ga mora poravnati tudi z uvedbo več raznovrstnih športnih vsebin v vse starostne skupine, posebej tiste, ki so bile med epidemijo najbolj prizadete, je prepričan vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
Avtor: Jana Vidic
