»Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo, in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče,« pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame. Ostali sta sami, brez sorodnikov v bližini, z nekaj dolgovi in velikansko negotovostjo, kako preživeti v prihodnjih letih. Eva, ki je zagovarjala diplomo le nekaj dni pred maminim slovesom, si namreč močno želi nadaljevati zahteven študij, ki jo veseli. A zelo resno izpolnjuje tudi obljubo, dano mami tik pred smrtjo, da bo skrbela za šestletno sestrico. Ob birokratski počasnosti in togosti našega sistema in dejstvu, da ob študiju in vseh prevzetih starševskih in gospodinjskih obveznostih ne more še redno delati, kot je to počela do očetove smrti, je finančna negotovost, ki skrbi Evo, še posebno velika. »Lani ob tem času smo bili običajna srečna družina, letos imava le še druga drugo.«
Avtor: Jana VIdic