{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=106&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=106&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=34","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=106&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"113603","attributes":{"wp-id":434549,"date":"2020-06-12T00:14:19+02:00","modified":"2020-07-01T20:45:35+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-63","post-type":"post","title":"Ni bistveno samo znati, ampak znati najti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/proti-etru-spet-ta-dez-63/","content":"

Janez Grošelj je po izobrazbi magister arhitekture, zadnja leta se oddaljuje od stavbne projektive in svojo ustvarjalnost odkriva v manjšem in intimnejšem polju svetlobe in svetlobne umetnosti. Na festivalu Svetlobna gverila sodeluje že četrtič. V parku ob Križankah je postavil svetlobno instalacijo Valoskop, ki nam razodeva abstrahirano svetlobno vizualizacijo valovanja kot fenomena, ki skozi medij oziroma prostor lahko prenaša energijo, svetlobo, zvok ali podatke.

\"Veliko dela, ki je bilo prisotno pri ustvarjanju tega projekta, je bilo zunaj mojih znanj, ki sem jih pridobil na Fakulteti za arhitekturo, ampak je bilo bolj proizvod moje tehnične usmerjenosti. Zelo rad imam namreč tehniko in elektroniko.\"

Janez Grošelj je leta 2015 najprej sodeloval pri študentskem projektu Svetlobne gverile Park Geometrika, pozneje pa je nastal projekt Utrip drevesa, ki je doživel več postavitev po Sloveniji in v Makedoniji.

","excerpt":"Janez Grošelj, arhitekt in oblikovalec svetlobe, s projektom Valoskop na 20. festivalu Svetlobna gverila","featured-media-id":22244,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174702850","abovetitle":"","subtitle":"Janez Grošelj, arhitekt in oblikovalec svetlobe, s projektom Valoskop na 20. festivalu Svetlobna gverila","category-text":"False","permalink":"2020/06/proti-etru-spet-ta-dez-63/","show-start":"2020-06-25T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-25T22:00:00+02:00","audio-length":"1078","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/26/JanezGroeljarhitektinoblikovalecsvetlobe4817299.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702850","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Veliko dela, ki je bilo prisotno pri ustvarjanju tega projekta, je bilo zunaj mojih znanj, ki sem jih pridobil na Fakulteti za arhitekturo, ampak je bilo bolj proizvod moje tehnične usmerjenosti. Zelo rad imam namreč tehniko in elektroniko.\"

"},{"kind":"html","content":"

Člani Društva Urbani čebelar, ki so vse bolj uspešni, so v zadnjih letih delovanja izvedli kar nekaj zanimivih projektov.

\"Ozaveščeni čebelarji omogočamo najboljše mogoče pogoje za razvoj samih čebel, zato tudi pričakujemo eno manjšo najemnino v obliki presežka medu, ki ga zaradi teh odličnih pogojev, ki jih imajo čebele, lahko tudi ustvarijo.\"

Čebelarji si bodo leto 2019 zapomnili kot najslabše leto glede medu in najboljše glede čebelarjenja.

\"Vremenski pogoji, od katerih smo vsi odvisni, so vse slabši, vse bolj nepredvidljivi, temperaturna nihanja so vse večja, letni časi si ne sledijo v normalnem vrstnem redu in to vse stresno vpliva na razvoj rastlinstva in potem seveda tudi na čebele. Naše letine so zato vse bolj nepredvidljive.\"

","excerpt":"Predsednik društva Urbani Čebelar Gorazd Trušnovec o Ljubljani, ki je zadnja leta v svetovnem merilu v ospredju po količini čebel ","featured-media-id":22152,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174701503","abovetitle":"","subtitle":"Predsednik društva Urbani Čebelar Gorazd Trušnovec o Ljubljani, ki je zadnja leta v svetovnem merilu v ospredju po količini čebel ","category-text":"False","permalink":"2020/06/proti-etru-spet-ta-dez-61/","show-start":"2020-06-18T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-18T22:00:00+02:00","audio-length":"1396","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/Ljubljanazadnjaletavsvetovnemmeriluizstopapokoliiniebel4805560.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701503","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Člani Društva Urbani čebelar, ki so vse bolj uspešni, so v zadnjih letih delovanja izvedli kar nekaj zanimivih projektov.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ozaveščeni čebelarji omogočamo najboljše mogoče pogoje za razvoj samih čebel, zato tudi pričakujemo eno manjšo najemnino v obliki presežka medu, ki ga zaradi teh odličnih pogojev, ki jih imajo čebele, lahko tudi ustvarijo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Čebelarji si bodo leto 2019 zapomnili kot najslabše leto glede medu in najboljše glede čebelarjenja.

"},{"kind":"html","content":"

\"Vremenski pogoji, od katerih smo vsi odvisni, so vse slabši, vse bolj nepredvidljivi, temperaturna nihanja so vse večja, letni časi si ne sledijo v normalnem vrstnem redu in to vse stresno vpliva na razvoj rastlinstva in potem seveda tudi na čebele. Naše letine so zato vse bolj nepredvidljive.\"

Režiserka in producentka neodvisnih animiranih filmov, Špela Čadež, se predstavlja na skupinski razstavi Svobodno sonce, v Mestni galeriji Ljubljana. “Vedno razstavljam tisto, kar počnem. Trenutno prvič razstavljam film, ki še ni končan. Na žalost ni dokončan zaradi koronavirusa. Imela sem zelo obetavne filmske koprodukcije, ki pa so še vedno na čakanju, je pa tudi res, da so vsi svetovni festivali odpovedani ali predstavljeni na splet.”

“Moj film govori o verbalnem nasilju. Ima težko temo, o njej se premalo pogovarjamo. Mogoče je bila v času karantene še bolj aktualna, saj smo se znašli med štirimi stenami in bili prisiljeni v takšne ali drugačne odnose.”

Umetniki razstave Svobodno sonce so tudi avtorji skupnega glasbenega videa, v slogu Band Aida (kot ponovna uprizoritev videa Slovenski Band Aid: Svobodno sonce iz leta 1991), z duhovitim metaforičnim naslovom PrrrAuuu.

“Ne da bi vedeli za citate drugih, je vsak umetnik prispeval svoj del besedila, končno izvedbo pa sta uredila Simona Semenič in Arjan Pregl.”

","excerpt":"Špela Čadež, avtorica animiranih filmov, soudeleženka razstave in videospota 'Svobodno sonce', ki jo odpirajo nocoj v Mestni galeriji","featured-media-id":13508,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174699879","abovetitle":"","subtitle":"Špela Čadež, avtorica animiranih filmov, soudeleženka razstave in videospota 'Svobodno sonce', ki jo odpirajo nocoj v Mestni galeriji","category-text":"False","permalink":"2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-62/","show-start":"2020-06-11T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-11T22:00:00+02:00","audio-length":"1379","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/pelaade4794616.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699879","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Moj film govori o verbalnem nasilju. Ima težko temo, o njej se premalo pogovarjamo. Mogoče je bila v času karantene še bolj aktualna, saj smo se znašli med štirimi stenami in bili prisiljeni v takšne ali drugačne odnose.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ne da bi vedeli za citate drugih, je vsak umetnik prispeval svoj del besedila, končno izvedbo pa sta uredila Simona Semenič in Arjan Pregl.”

S prvim junijem gremo lahko v Sloveniji ponovno v kino, seveda z novim pokoronskim sedežnim redom. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo najprej zavrteli film Izdajalec, italijanskega režiserja Marca Bellocchia, ki spada še pod abonma Liffe po Liffu. Drugi teden pa se ponovno začne 22. festival dokumentarnega filma, ki je že od 11. marca letos doživel otvoritveni večer, potem pa je zaradi pandemije ugasnil.

“Film v kino bo preživel, le morda ne bo doživel takšnega obsega, kot ga je do zdaj. Je pa res, da imajo nekateri ljudje dovolj posedanja doma, hočejo iti ven in želijo imeti socialno izkušnjo. Jaz se ne pridružujem črnogledim napovedim. Ko bomo prišli v stanje normalnega, bomo prišli tudi do normalne vsakodnevne filmske izkušnje.”

Simon Popek, ki uspešno vodi oba osrednja filmska festivala Liffe in Festival dokumentarnega filma, se zelo veseli ponovnega zagona, razmišlja pa tudi, kako bo sestavil filmski program za letošnji Liffe.

","excerpt":"Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma","featured-media-id":21882,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174698257","abovetitle":"","subtitle":"Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma","category-text":"False","permalink":"2020/06/spet-ta-dez/","show-start":"2020-06-04T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-04T22:00:00+02:00","audio-length":"1279","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/05/SimonPopekofilmskihfestivalihvletu20204785558.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698257","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Film v kino bo preživel, le morda ne bo doživel takšnega obsega, kot ga je do zdaj. Je pa res, da imajo nekateri ljudje dovolj posedanja doma, hočejo iti ven in želijo imeti socialno izkušnjo. Jaz se ne pridružujem črnogledim napovedim. Ko bomo prišli v stanje normalnega, bomo prišli tudi do normalne vsakodnevne filmske izkušnje.”

"},{"kind":"html","content":"

Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.

“Pri skupini ljudi brez hierarhije gre vedno zato, da eden drugega prevprašujemo in vedno znova preizkušamo. Na ta način prihajamo do bolj jasnih odgovorov.” – Žiga Ravnikar

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti.

","excerpt":"Člani biroja a2o2 delujejo kot skupina. Ne zanima jih samo arhitektura, ampak več procesov, na ta način sami sebe preizkušajo znotraj skupine in pri projektih","featured-media-id":21809,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174696867","abovetitle":"","subtitle":"Člani biroja a2o2 delujejo kot skupina. Ne zanima jih samo arhitektura, ampak več procesov, na ta način sami sebe preizkušajo znotraj skupine in pri projektih","category-text":"False","permalink":"2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-60/","show-start":"2020-05-28T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-28T22:00:00+02:00","audio-length":"1911","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/30/EdennajmlajiharhitekturnihbirojevvSlovenijia2o24777139.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696867","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Pri skupini ljudi brez hierarhije gre vedno zato, da eden drugega prevprašujemo in vedno znova preizkušamo. Na ta način prihajamo do bolj jasnih odgovorov.” – Žiga Ravnikar

"},{"kind":"html","content":"

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"},{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21809"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21809"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111922","attributes":{"wp-id":429847,"date":"2020-05-08T00:14:54+02:00","modified":"2020-05-26T08:11:38+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-59","post-type":"post","title":"Tržaška režiserka Katja Colja raziskuje vse meje, ki zaznamujejo ljudi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-59/","content":"

Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja, ki živi in ustvarja v Rimu je avtorica celovečernega igranega filma ‘Igor in Roza’, ki je svetovno premiero doživel lani v Šanghaju. V njem nastopata Boris Cavazza in popularna italijanska igralka Lunetta Savino, ki je za vlogo Roze v Italiji prejela dve največji filmski priznanji, Boris Cavazza pa nagrado za najboljšega igralca na Kalifornijskem festivalu v ZDA. Film je na Festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za najboljši scenarij.

“To je intimna drama o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo po družinski tragediji, ko jima umre hči.”

Katja Colja je zadnji dve desetletji posnela nekaj izjemnih dokumentarnih filmov, ki tematizirajo življenje ljudi ob meji in zanje prejela številne nagrade. Igor in Rosa je njen celovečerni igrani prvenec, junija ga bomo ponovno videli v Ljubljani.

“V svojem prvencu raziskujem duševne in telesne meje med obema protagonistoma, pravi režiserka Colja, » Ko ženska izgubi moža, je vdova – kaj pa če izgubi otroka? Ni besede, ki bi jo opredelila, in to je vprašanje, ki me je vodilo pri pripovedovanju zgodbe. To je bila meja, ki sem jo raziskala in poskušala povedati v svojem filmu z neizrečenimi besedami in pričakovanji.”

Katja Colja se je rodila v Repnu pri Trstu. Po študiju na tržaški filozofski fakulteti je začela ustvarjati kot režiserka in scenaristka za slovenski televizijski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino ter za druge produkcijske hiše.

Ko se je preselila v Rim je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi režiserji, kot so: Ettore Scola, Nanni Moretti in brata Taviani.

","excerpt":"Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu","featured-media-id":21718,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174694711","abovetitle":"","subtitle":"Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu","category-text":"False","permalink":"2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-59/","show-start":"2020-05-21T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-21T22:00:00+02:00","audio-length":"1347","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/KatjaColja4767104.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694711","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“To je intimna drama o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo po družinski tragediji, ko jima umre hči.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko se je preselila v Rim je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi režiserji, kot so: Ettore Scola, Nanni Moretti in brata Taviani.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"},{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21718"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21718"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111583","attributes":{"wp-id":428942,"date":"2020-05-01T00:14:53+02:00","modified":"2020-05-15T21:52:38+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-58","post-type":"post","title":"Platforma Producent na potezi je priložnost za izmenjavo mnenj in znanj filmske produkcije","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-58/","content":"

Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.

Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.

“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”

Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.

“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”

“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”

Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.

","excerpt":"Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu","featured-media-id":21623,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174693158","abovetitle":"","subtitle":"Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-58/","show-start":"2020-05-14T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-14T22:00:00+02:00","audio-length":"1085","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/15/MarinaGumzifilmskaproducentkainscenaristka4757040.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693158","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”

"},{"kind":"html","content":"

“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”

"},{"kind":"html","content":"

Mirjam Milharčič Hladnik je soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem (Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin), v kateri s šestimi življenjskimi zgodbami ilustrira različna obdobja slovenskega izseljevanja: kam so se izseljevali, najbolj pereče motive, kako so se udejstvovali v teh krajih in kakšne so bile izkušnje. Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in se že vse življenje ukvarja z migracijami.

“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”

","excerpt":"Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem, ","featured-media-id":19471,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174691388","abovetitle":"","subtitle":"Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem, ","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-57/","show-start":"2020-05-07T21:00:00+02:00","show-end":"2020-05-07T22:00:00+02:00","audio-length":"1843","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/MirjamMilhariHladnik4748087.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691388","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”

Arhitekturni tandem – Matija Bevk in Vasa J. Perovič – bi lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Trenutno se kot avtorja podpisujeta pod tri projekte: zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama. Obe stavbi sta v zadnjih treh desetletjih doživeli že več natečajev, a s tem zadnjim še vedno čakata na zeleno luč za pričetek gradnje. V celoti je dokončan njun tretji projekt, kompleks islamskega verskega in kulturnega središča z džamijo.

Obsega 14,000 kvadratnih metrov in se nahaja ob Parmovi ulici, med Železniškim muzejem, stolpnico Delo in gorenjsko železnico.

“Džamija s parkom, notranjim trgom, knjižnico in restavracijo, bo dostopna vsem, in ne samo vernikom,” pravi Vasa J. Perović, “projekt ni namenjen zgolj islamski skupnosti, ampak vsem meščanom.”

“Gre za sodoben arhitekturni izraz družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov,” razlaga Mitja Bevk, ki že od leta 1997 sodeluje skupaj z Vasom J. Perovičem.

","excerpt":"Arhitekturni tandem Bevk Perovič Arhitekti je avtor džamije, zmagovalec arhitekturnega natečaja za obnovo SNG Drama in nove stavbe NUK II","featured-media-id":21420,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174690033","abovetitle":"","subtitle":"Arhitekturni tandem Bevk Perovič Arhitekti je avtor džamije, zmagovalec arhitekturnega natečaja za obnovo SNG Drama in nove stavbe NUK II","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-56/","show-start":"2020-04-30T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-30T22:00:00+02:00","audio-length":"2265","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/02/MatijaBevkinVasaJ.Perovi4736760.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690033","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Obsega 14,000 kvadratnih metrov in se nahaja ob Parmovi ulici, med Železniškim muzejem, stolpnico Delo in gorenjsko železnico.

"},{"kind":"html","content":"

“Gre za sodoben arhitekturni izraz družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov,” razlaga Mitja Bevk, ki že od leta 1997 sodeluje skupaj z Vasom J. Perovičem.

Marko Peljhan deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, njegovi projekti, pobude in sodelovanja se gibljejo od ekologije do družbene refleksije in vesoljskih raziskav. Vremenske spremembe, migracije in telekomunikacije je na vseh celinah raziskoval s sodelavci v sklopu dolgoletnega projekta Makrolab. Njegovo delo je bilo predstavljeno na nevralgičnih vozliščih sodobne umetnosti, več kot 30 bienalih ter na številnih muzejih in razstaviščih ter velikih prireditvah, od Documente in Manifeste do Ars Electronice. Zanj je prejel tudi večje število nagrad. Leta 2003 je bil Makrolab predstavljen tudi na beneškem otoku Campalto v sklopu selektorske razstave 50. Beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in kustosa Igorja Zabela.

“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.

“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”

Na lanskoletnem Beneškem bienalu je zastopal Slovenijo z vizualnim projektom ‘Here We Go Again … System 317’, instalacijo ki je med drugim predstavila koncept hipersoničnega plovila za dve osebi, futuristično podobo, kot nezmožnost dokončnega izhoda iz našega propadajočega planeta.

","excerpt":"Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara","featured-media-id":21388,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174688386","abovetitle":"","subtitle":"Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-55/","show-start":"2020-04-23T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-23T22:00:00+02:00","audio-length":"1912","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/24/MarkoPeljhanumetnikinraziskovalec4722911.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688386","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.

"},{"kind":"html","content":"

“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21388"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21388"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"20","attributes":{"slug":"borjamocnik","name":"Borja Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"Glasbeni urednik oddaje Proti etru in glasbeni opremljevalec koščka tedenskega dnevnega programa. Klubski in radijski didžej, zbiratelj vinila, glasbeni pisec in nakladač pri raznih medijih ter splošni godbeni raziskovalec.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabm-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabm-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"13508","attributes":{"wp-id":332036,"title":"dzyc_pvwkaakkiy","caption":"Špela Čadež","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/dzyc_pvwkaakkiy-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/dzyc_pvwkaakkiy-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/dzyc_pvwkaakkiy-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/dzyc_pvwkaakkiy-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19471","attributes":{"wp-id":405388,"title":"IMG_20191106_111753","caption":"Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU","media-source":"Gorazd Rečnik/ Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21388","attributes":{"wp-id":428099,"title":"IMG_20190506_195244_591_2","caption":"Ekipa z Beneškega bienala 2019.","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21420","attributes":{"wp-id":428695,"title":"dzamija","caption":"","media-source":"Borut Živulović/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-1200x838.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21423","attributes":{"wp-id":428712,"title":"Vasa J.Perović in Matija Bevk – foto Nada Mihajlović","caption":"","media-source":"Nada Mihajlović","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-481x496.jpeg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-360x215.jpeg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21623","attributes":{"wp-id":430875,"title":"GUMZI","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-902x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21718","attributes":{"wp-id":431823,"title":"unnamed (3)","caption":"","media-source":"Osebni arhiv Katje Colja","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-640x427.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21809","attributes":{"wp-id":432506,"title":"a2o2_ekipa","caption":"","media-source":"Klara Bohinc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/a2o2_ekipa-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/a2o2_ekipa-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/a2o2_ekipa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/a2o2_ekipa-1200x834.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21882","attributes":{"wp-id":433423,"title":"Simon Popek","caption":"Simon Popek","media-source":"Žiga Živulović jr. /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/simon-popek-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/simon-popek-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/simon-popek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/simon-popek-1200x749.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22152","attributes":{"wp-id":435886,"title":"SKBCebele-fotoLukaDakskobler-001m","caption":"","media-source":"Luka Dakskobler","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skbcebele-fotolukadakskobler-001m-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skbcebele-fotolukadakskobler-001m-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skbcebele-fotolukadakskobler-001m-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/skbcebele-fotolukadakskobler-001m.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22244","attributes":{"wp-id":439242,"title":"photoDK_Janez_Groselj_2020_resize","caption":"","media-source":"DK","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/photodk_janez_groselj_2020_resize-849x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/photodk_janez_groselj_2020_resize-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/photodk_janez_groselj_2020_resize-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/photodk_janez_groselj_2020_resize.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":34,"count":334}}}