Iskanje
18 min • 26. 11. 2020
Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci, je že v otroštvu vedela, da bo medicinska sestra. ''Skoraj 21 let sem že tukaj, doživela sem marsikaj, tudi veliko lepih zgodb me veže na ta oddelek. Zelo težko je takrat, ko postaneš mama, sprašuješ se, kaj pa, če bi bil to moj otrok.'' Zaupala nam je tudi to, da ne more povsem zapreti vrat oddelka, ko odide domov …
Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Matjana Koren Golja je že od mladih nog vedela, da bo medicinska sestra
Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci, nam predstavlja Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra, ki nam je zaupala tudi to, da ne zna povsem zapreti vrat oddelka, ko odide domov. "Priznam, ne morem iz svoje kože," pravi.
"Skoraj 21 let sem že tukaj, doživela sem marsikaj, tudi veliko lepih zgodb me veže na ta oddelek. Zelo težko je takrat, ko postaneš mama, ko se sprašuješ, kaj pa, če bi bil to moj otrok.
Na leto sprejmejo od 600 do 700 otrok, vsak trenutek so pripravljeni tudi na prevoz otroka, ki potrebuje njihovo pomoč.
"Organizirano imamo 24-urno pripravljenost zdravnika in medicinske sestre, če bi bilo treba pripeljati kritično bolnega otroka iz drugih bolnišnic v našo intenzivno terapijo. Ta transport opravljamo s posebnim reševalnim vozilom ali s helikopterjem. Opravljamo prevoze majhnih otrok v inkubatorjih in vse kritično bolne otroke do štirinajstega leta."
To je multidisciplinarni oddelek, s svojim strokovnim znanjem in opremo pa se lahko postavi ob bok največjim podobnim evropskim centrom.
"Ponosna sem na ekipo, v kateri delam, v njej se prepleta modrost starejših in nova znanja in pogledi mlajših. Vsi se učimo drug od drugega."
Zelo pomembno je tudi dobro sodelovanje s starši, poudarja Matjana Koren Golja.
"Starše spodbujamo k temu, da svojega otroka negujejo, s tem tudi oni kljub težki bolezni, s katero se spoprijemajo, lahko prispevajo svoj delež. V najtežjih trenutkih jim skušamo stati ob strani. Pomembno je, da starši vedo, da se celoten tim trudi in daje vse od sebe."
"To delo je treba opravljati s srcem," pravi Matjana Koren Golja, ki je že od mladih nog vedela, da bo medicinska sestra.
Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci, je že v otroštvu vedela, da bo medicinska sestra. ''Skoraj 21 let sem že tukaj, doživela sem marsikaj, tudi veliko lepih zgodb me veže na ta oddelek. Zelo težko je takrat, ko postaneš mama, sprašuješ se, kaj pa, če bi bil to moj otrok.'' Zaupala nam je tudi to, da ne more povsem zapreti vrat oddelka, ko odide domov …
Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Matjana Koren Golja je že od mladih nog vedela, da bo medicinska sestra
Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci, nam predstavlja Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra, ki nam je zaupala tudi to, da ne zna povsem zapreti vrat oddelka, ko odide domov. "Priznam, ne morem iz svoje kože," pravi.
"Skoraj 21 let sem že tukaj, doživela sem marsikaj, tudi veliko lepih zgodb me veže na ta oddelek. Zelo težko je takrat, ko postaneš mama, ko se sprašuješ, kaj pa, če bi bil to moj otrok.
Na leto sprejmejo od 600 do 700 otrok, vsak trenutek so pripravljeni tudi na prevoz otroka, ki potrebuje njihovo pomoč.
"Organizirano imamo 24-urno pripravljenost zdravnika in medicinske sestre, če bi bilo treba pripeljati kritično bolnega otroka iz drugih bolnišnic v našo intenzivno terapijo. Ta transport opravljamo s posebnim reševalnim vozilom ali s helikopterjem. Opravljamo prevoze majhnih otrok v inkubatorjih in vse kritično bolne otroke do štirinajstega leta."
To je multidisciplinarni oddelek, s svojim strokovnim znanjem in opremo pa se lahko postavi ob bok največjim podobnim evropskim centrom.
"Ponosna sem na ekipo, v kateri delam, v njej se prepleta modrost starejših in nova znanja in pogledi mlajših. Vsi se učimo drug od drugega."
Zelo pomembno je tudi dobro sodelovanje s starši, poudarja Matjana Koren Golja.
"Starše spodbujamo k temu, da svojega otroka negujejo, s tem tudi oni kljub težki bolezni, s katero se spoprijemajo, lahko prispevajo svoj delež. V najtežjih trenutkih jim skušamo stati ob strani. Pomembno je, da starši vedo, da se celoten tim trudi in daje vse od sebe."
"To delo je treba opravljati s srcem," pravi Matjana Koren Golja, ki je že od mladih nog vedela, da bo medicinska sestra.
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.
15 min • 20. 01. 2026
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
10 min • 16. 01. 2026
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
18 min • 15. 01. 2026
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).
42 min • 26. 12. 2025
"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.
18 min • 21. 11. 2025
