Iskanje
Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.
Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.
Gosta:
- Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
- Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP
Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.
Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.
Gosta:
- Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
- Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
22 min • 09. 02. 2026
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
20 min • 02. 02. 2026
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
21 min • 26. 01. 2026
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
16 min • 19. 01. 2026
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
25 min • 12. 01. 2026
